Pritiski za ukinitev celostnega šifriranja se stopnjujejo

Notranji ministri Velike Britanije, Avstralije in ZDA so v odprtem pismu, naslovljenemu na Facebook, podjetje pozvali k ponovnemu razmisleku glede end-to-end šifriranja sporočil. Tehnološka podjetja po njihovem mnenju nosijo odgovornost, da poiščejo pravo ravnovesje med pravico do zasebnosti na eni in javno varnostjo na drugi strani. Celostno šifriranje po njihovem mnenju ogroža življenja in varnost naših otrok, obenem pa načenja mednarodna prizadevanja, ki stremijo k kar najhitrejšemu dostopu organov pregona do vsebine potencialno nezakonitih sporočil. To zadnje se nanaša na sporazum, ki ga bosta v kratkem sklenila London in Washington in o katerem smo poročali pred dnevi. Slednji bo pohitril izmenjavo takih informacij med državama, kar je doslej običajno trajalo od pol leta pa tudi do dveh let. Kakopak, problem ki ostaja je šifriranje, saj bodo taka sporočila sporazumu navkljub ameriškim preiskovalcem nedosegljiva.

Facebook za zdaj trdno brani zasebnost svojih uporabnikov. To je v današnjem v živo prenašanem pogovoru med zaposlenimi in izvršnim direktorjem Markom Zuckerbergom slednji vnovič potrdil. Mimogrede, potem, ko je pred dnevi v javnost prišel zvočni zapis enega takih tedenskih razgovorov, so se na Facebooku očitno odločili, da nimajo kaj skrivati in bodo ti sestanki kot kaže poslej javni. Zuckerberg je pismo komentiral z besedami, da se s problemom ravnovesja med dvema pravicama poglobljeno ukvarjajo tudi v podjetju. Po njegovem mnenju lahko Facebook sam dovolj dobro nadzoruje morebitne nezakonite vsebine v pogovorih, zlasti prek spremljanja ponavljajočih se vzorcev, analizo sumljivega vedenja zunaj pogovorov in povezovanja različnih uporabniških računov. Omenil je še, da Facebook ni edini, da je Applov iMessage prav tako šifriran, pri čemer ostaja najbolj priljubljeno orodje za neposredno sporočanje v ZDA, kar pomeni, da uporabniki podpirajo tako obliko varovanja zasebnosti.

Facebook je lani ameriškim oblasten prijavil 16,8 milijona primerov, povezanih z zlorabo otrok, zaradi česar je bilo aretiranih okoli 2.500 oseb, s tem pa so zavarovali okoli 3000 otrok.

Zuckerberg se je odzval tudi na včerajšnjo odločbo Sodišča evropske unije (ECJ) - to je razsodilo, da lahko sodišča Facebooku odredijo izbris nezakonitih vsebin po vsem svetu - in sicer je napovedal, da bodo glede tega v podjetju najverjetneje sprožili sodni spor. Za medije je pozneje še povedal, da odločitev ECJ sproža resna vprašanja glede svobode govora in glede vloge spletnih podjetij pri nadzoru, interpretaciji in brisanju vsebin, ki bi lahko bile nezakonite v kateri od držav sveta. Doslej so se v podjetju naslanjali na svoje standarde, ki so uokvirjali, kaj se sme in kaj ne sme početi na njihovi platformi, v teh procesih pa so vedno upoštevali tudi lokalno zakonodajo. Sodba ECJ gre po njegovem mnenju še precej globlje. Spodkopava namreč dosedanji princip, da ena država drugi ne more predpisovati pravil glede svobode izražanja. Sodba po njegovem mnenju odpira tudi odgovornost spletnih ponudnikov, da aktivno nadzorujejo objave in interpretirajo njihovo zakonitost. Zato upa, da se bo bodočih v sodnih postopkih glede tega upoštevalo proporcionalen in odmerjen pristop, s čimer bi se izognili pogubnemu vplivu na pravico do svobode govora.