Avstralija sprejela zakon proti šifriranju

Zakon je potem, ko sta se vladajoči nacionalna in liberalna stranka z opozicijo sporazumeli o njegovem sprejemu, malone švistnil skozi proceduro spodnjega in nato še gornjega doma parlamenta. In to tik pred začetkom poletnih parlamentarnih počitnic. Laburisti, največja opozicijska stranka, so se pri tem na presenečenje vseh odpovedali svojim, prej že napovedanim amandmajem in zakon podprli. Le nekaj ur kasneje je zakon potrdil tudi senat, kar pomeni, da je zakon sprejet.

Gre za prvi tak zakon, ki ga je sprejela katerikoli država, avstralskim organom pregona pa daje možnost, da podjetjem izdajo "tehnično opozorilo", kar je lepši izraz za zahtevo do avtorjev programske opreme, zlasti aplikacij za neposredno sporočanje, da policiji asistirajo pri vdiranju v sicer težko zlomljive vrste komunikacij. V primeru, da bi zahtevo zavrnila, čakajo podjetja denarne kazni. Poslanci so v razpravi sicer zatrjevali, da bo zakon veljal le za najtežje vrste kaznivih dejanj, denimo za terorizem, spolno nasilje, droge in krvne delikte. Toda kritiki se na drugi strani bojijo, da dikcija že zdaj omogoča, da se bo njegova veljavnost počasi razlezla še vsaj na kršitve avtorskih pravic, poleg tega pa je besedilo še vedno polno najrazličnejših lukenj, ki bodo resnim kriminalcem vseeno omogočale izogibanje. Drugi tak problem je puščanje odprtih stranskih vrat oz. backdoorov, ki bi državnim organom omogočala prodreti v end-to-end šifrirane povezave, saj bi se jih najverjetneje zlahka polastili tudi hekerji.

Že nekaj časa je znano, da se za boj proti enkripciji najbolj zavzema peterica razvitih držav, znanih pod imenom Five Eyes, torej ZDA, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Letos so tako že zagrozili, da bodo v primeru, da tehnološka podjetja ne bodo pripravljena na sodelovanje, z zakonodajo dosegli vzpostavitev backdoorov. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pa je nedavno že ugotovilo, da deli britanske zakonodaje s področja tajnih služb kršijo temeljne človekove pravice. Gre za določbe, ki so precej podobne sveže sprejetim v Avstraliji, za katero pa sodbe ESČP seveda niso zavezujoče.

Zakon je najbolj raztrgala tehnična javnost. Predstavniki Appla so ga v sedem strani dolgem pismu namenjenemu avstralskemu parlamentu, označili za nevarno nedorečenega, civilnodružbenim skupinam, ki so zakonu nasprotovale, pa so se poleg Amnesty International pridružili tudi giganti kot so Google, Facebook, Cisco in Mozilla.