ESČP: britanski obveščevalci kršili človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je množično prisluškovanje in prestrezanje prometa na internetu, ki ga je izvajala britanska obveščevalna služba GCHQ, kršilo človekove pravice do zasebnosti in svobode izražanja. Konkretno je GCHQ kršil pravico do zasebnosti, ki jo izrecno zagotavlja 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, svobode izražanja po 10. členu iste konvencije. Prestrezanje prometa je po mnenju sodišča hud poseg v zasebnost, zato je množično uporaba teh ukrepov brez varovalk nedopustna. Sodišče meni, da je prestrezanje prometnih podatkov enako močan poseg v zasebnost kakor prestrezanje vsebine. Varovalke, ki jih je GCHQ uporabljala za omejevanje prisluškovanja na določene osebe, so bile nezadostne in niso omogočale neodvisnega nadzora ter filtriranja rezultatov.

Gre za postopek, ki je tekel od leta 2013, ko je Edward Snowden razkril vseprisotno prisluškovanje ameriških, britanskih in drugih obveščevalnih služb. Tožbo je vložilo 14 organizacij za zaščito pravic, med katerimi so tudi Amnesty International, Liberty, Privacy International in Big Brother Watch, in dva novinarja. Sodbo je pozdravil tudi Edward Snowden. Amnesty International je v izjavi za javnost dejal, da gre za močno sporočilo britanski vladi, da je njeno početje v nasprotju z načeli, za katere se domnevno bori. Britanska vlada med postopkom ni ne potrdila ne zanikala obstoja programa Tempora, ki se je ukvarjal s prisluškovanjem neposredno na fizični infrastrukturi (kablih).

Leta 2014 je britansko sodišče za primere zoper obveščevalne službe (Investigatory Powers Tribunal) GCHQ, MI5 in MI6 odločilo, da britansko prestrezanje internetnega prometa ne krši britanskih obveznosti do varovanja človekovih pravic. Sodišče pa je ugotovilo, da je bilo prisluškovanje Amnesty Internationalu in južnoafriški organizaciji Legal Resources Centre ter deljenje teh podatkov z ameriškimi obveščevalnimi službami, nezakonito. Pritožbe zoper to odločitev ni. Zaradi tega so tožniki vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je sedaj odločilo, da je GCHQ kršil človekove pravice.

ESČP sicer prepoznava, da je tehnologija olajšala izvrševanje številnih kaznivih dejanj, zlasti terorizma, spolnih zlorab in podobno, predvsem pa omogoča lažje skrivanje storilcev. Prestrezanje prometa je lahko zakonito, če je to nujno za potrebe nacionalne varnosti, a tudi v tem primeru so potrebne varovalke: kaj so dovolj huda kazniva dejanja, komu se prisluškuje, časovna omejenost, pravila glede hranjenja podatkov, protokoli za deljenje teh informacij z drugimi državami in kdaj se podatki uničijo. Velika Britanija v svoji zakonodaji (Regulation of Investigatory Powers Act) ni dovolj natančno definirala teh varovalk. Vladni tiskovni predstavnik je dejal, da nov zakon Regulation of Investigatory Powers Act 2016 odpravlja te pomanjkljivosti, saj morajo biti prisluškovanja odslej odobrena dvakrat: notranji minister in sodnik morata podpisati. Prav tako obstaja nova funkcija pooblaščenca za nadzor (investigatory powers commissioner). Sodišče v konkretni sodbi ni presojalo novega zakona; o tem tečejo ločeni postopki.

Sodišče pa še meni, da je deljenje zbranih informacij z drugimi državami dopustno, in da je Velika Britanija to počela zakonito. Prav tako ni problem množično prisluškovanje, če so vse varovalke ustrezne.