ZTE po preobratu spet pred propadom

Saga o ZTE se spreminja v telenovelo in je dosegla nov preobrat, saj je ameriški senat zavrnil dogovor, ki ga je sprejel Trump in ki bi podjetje rešil. Ameriški Senat je prepričljivo s 85 glasovi za in 10 proti potrdil ponovno uvedbo sankcij zoper kitajsko podjetje ZTE - sankcije so zapakirali v zakon National Defense Authorization Act - ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov in komponent ZTE-ju. Ta je življenjsko odvisen od njih in bo v primeru prepovedi bržkone zaprl vrata.

Spomnimo, da je pred mesecem dni ZTE doletela tako huda sankcija, ker so v ZDA ocenili, da podjetje krši ameriške gospodarske sankcije zoper Iran in Severno Korejo. ZTE naj bi svoje izdelke, ki vsebujejo tudi ameriške komponente, prodajal omenjenima državama. ZTE je sprva dobil zgolj 900 milijonov dolarjev kazni in pogojno kazen, a ker so ga kasneje obtožili tudi vohunjenja in predajanja informacij Kitajski, je kazen postala nepogojna. Sedemletna prepoved nakupa ameriških komponent, ki za ZTE predstavljajo kar 30 odstotkov vseh komponent, pa predstavlja za podjetje velik problem.

In ko je kazalo, da bo ZTE preteklost, je vskočil ameriški predsednik Donald Trump in rešil problem, ki ga je bila njegova administracija zakuhala. ZTE in ZDA sta sklenila dogovor, da bo ZTE plačal milijardo dolarjev kazni, še nekih 400 milijonov dolarjev za prihodnje kršitve in da bo prevetril svoje vodstvo, kamor bodo ZDA lahko namestile tudi svoje ljudi.

Sedaj pa bo očitno ta dogovor padel v vodo, če bo sprejet zakon, ki ga je sprejel Senat. Potrditi ga mora še predstavniški dom, potem pa ga lahko v zadnjem koraku z vetom zaustavi še Trump. A v Senatu ima zakon podporo, ki omogoča, da povozijo Trumpov veto, zato bo še zelo zanimivo.

Tegobe ZTE-ja odkrivajo veliko ranljivost kitajskega gospodarstva. Podjetje, ki zaposluje 75.000 ljudi in je vredno 17 milijard dolarjev, je tako odvisno od uvoza ameriških komponent na eni strani in izvoza svojih izdelkov na drugi, da ga lahko ena tuja država uniči. Zato ni presenetljivo, da Kitajska išče načine, kako zmanjšati odvisnost od ameriških čipov. Maja smo že poročali, da ustanavljajo 40 milijard evrov vreden sklad, ki bo financiral razvoj polprevodniške tehnologije. Trenutno namreč posel obvladujejo Američani, Evropejci in Tajvanci. TSMC je namreč največji proizvajalec polprevodniških čipov na svetu.