EU pripravlja macolo za spletne kršitelje avtorskih vsebin

Potem, ko je večina podjetij preživela pestro GDPR pomlad, se zdaj v EU obeta še ena korenita reforma. Na muhi je namreč avtorsko pravo. Z novo direktivo, ki bo nadomestila tisto iz leta 2001, naj bi zaščitili vse ustvarjalce, ne le velike založniške hiše, tudi posameznike. Obenem pa je direktiva še en korak k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga. Ampak, vedno od nekje pride ta "ampak".

Namreč, novost, če bo direktiva seveda sprejeta, bo namesto nadgradnje starih pravil, ostro zarezala v nekatere pravice, ki smo jih uporabniki vajeni že od samih začetkov spleta. Najbolj sporna sta 11. in 13. člen. Pa si ju poglejmo:

11. člen vzpostavlja novo pravico založnikov, da začno zaračunavati objavo tudi samo odlomkov svojih novic oziroma t. i. news snippets. Podobni zakonodaji sta v preteklosti že sprejeli Španija in Nemčija, na tihem so ju ljudsko poimenovali kar Googlov davek. Podjetje je namreč svoj Google News zasnovalo prav na objavah odlomkov tujih novic, s povezavami na originalne vire. Posledica domiselne zakonodaje je bila ta, da je Google storitev v Španiji popolnoma ugasnil, davek pa je pritisnil na male novičarske agregatorje, od katerih so nekateri tudi zaprli svoje spletne dveri. V Nemčiji se je končalo tako, da so davek plačevali vsi, razen Googla. Zakonodaji pa sta obenem skorajda pokončali tradicionalno "linkanje" do vira, ki ga kot docela pošteno prakso poznamo od samih začetkov svetovnega spleta. No, EU bi zdaj to napako iz neznanega razloga rada še enkrat podoživela v vseh državah skupnosti, le da se je zadeva pogovorno iz Google tax preimenovala v Link tax.

13. člen bi na drugi strani spletnim platformam naložil namestitev posebnih filtrov, ki bi precejali vso naloženo vsebino in izločali avtorsko zaščitene zadeve. Res je, sliši se napredno in spoštljivo do ustvarjalcev, a v praksi bi bržkone povzročilo precej kaosa. Najprej, filtrov bi moralo biti več: za tekst, video, zvok, slike ... Dalje, spletni ponudniki bi morali tako filtriranje dodobra umeriti, da ne bi prizadeli svojih vsebin, a bi vendarle srečno prestali morebitno sodno presojo. Vse to bi verjetno vodilo v precejšnjo negotovost, znova pa bi dalo močno prednost velikim ponudnikom, ki bi si lahko privoščili boljša orodja ( DropBox, YouTube, Google Drive in podobni jih denimo že imajo), pa tudi kako tožbo bi za razliko od kakega samostojnega podjetnika zlahka preživeli. In, nenazadnje, filtri bi temeljili na hladnokrvnih algoritmih za prepoznavanje vsebin, ki pa bi znali marsikdaj udariti mimo in s tem kršiti kake, še bolj osnovne pravice, denimo tisto do svobodnega izražanja. Zadeva je zato naletela na precej nasprotovanja, tudi v akademskih krogih.

Minuli mesec je Svet EU dokončal predlog direktive in tekst, ki bo ponudnikom nalagal odgovornost za vsako naloženo vsebino, razen, če so poskrbeli za ustrezno in učinkovito zaščito avtorskih pravic, gre čez približno dva tedna pred odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. Če bo tam sprejet, ga bo zaustaviti vedno težje, saj bo svojo pot nadaljeval do končnega glasovanja v EP, predvidoma prihodnjo pomlad. Taka blokada je javnosti sicer pred leti že uspela s sporazumom ACTA, a vnovič zbrati dovolj podpore za dokaj kompleksno tematiko, ki prav vseh res ne zanima, utegne biti morda kar nemogoč podvig.