EU dokončno obupala nad ACTO

Evropska komisija je danes umaknila svojo junijsko prošnjo Sodišču EU, da presodi kompatibilnost besedila ACTE s pravom Unije. Umik pravzaprav ni nič več kot formalnost, a vseeno simbolizira dokončno smrt sporazuma na stari celini.

Komisije je bila prošnjo vložila še pred julijskim glasovanjem v parlamentu, upajoč, da bo slednji preložil glasovanje in ji s tem "podaril še nekaj časa", oz. omogočil glasovanje v terminu, ko pozornost javnosti ne bo tako zelo enoznačno osredinjena proti sporazumu. Skratka, želeli so zavlačevati, a jim ni uspelo: tako resorni komite parlamenta (INTA) kot potem še plenarno zasedanje (link zgoraj) sta več kot odločno zavrnili sprejem sporazuma v imenu EU. Ratifikacija s strani držav članic je s tem odpadla. Za zdaj so sporazum ratificirali le Japonci, ki so tudi njegov diplomatski sponzor oz. organizator. Američani užaloščeno vztrajajo, da ratifikacije ni treba, Mehičani so že rekli ne, Novozelandci pa so mnenja, da bodo ta vprašanja rešili z drugim sporazumom (TPP, tudi posebej zlovešča prikazen). ACTA tako kot kaže nikoli ne bo zbrala dovolj ratifikacij (6), da bi lahko dejansko stopila v veljavo.

De Gucht je dan pred julijskim glasovanje sicer napovedal, da bo s postopkom pred ECJ nadaljeval tudi v primeru zavrnitve v parlamentu, kar je, a si je do zdaj očitno premislil.

Del razlogov za to je najbrž tudi v sorazmerno dobrem (in mirnem, s stališča demonstracij) napredovanju sorodnega sporazuma CETA - comprehensive economic and trade agreement -, o katerem se trenutno pogajata Unija in Kanada. CETA je bila spisana približno vzporedno z ACTO in vsebuje domala identične določbe glede varovanja avtorskih pravic kot ACTA, s tem da so bistveno bolj skrite pod težo ekonomskih določb. Oziroma, povedano drugače, medtem ko je bila ACTA čisti sporazum o pravicah intelektualne lastnine, ki bi moral iti čez dolgotrajni postopek sprejema pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO), pa so ga raje fejkali kot trgovinski sporazum po hitrejšem Unijinem zakonodajnem postopku, CETA dejansko je trgovinski sporazum (ureja vprašanja tipa uvoznih kvot in carin), katerega manjši del so tudi vprašanja intelektualne lastnine. Ta vprašanja so spet urejena po ameriškem vzoru, pri čemer je Kanadi letos poleti po več neuspelih poskusih vendarle uspelo modernizirati njihov zakon o avtorskih pravicah C11). Zdaj se torej čaka še na Unijo. De Gucht je julija sicer obljubil, da bo denimo odločbe o obveznem sodelovanju ISP-jev pri pregonu p2p piratstva črtal iz sporazuma, a jih je potem spet vrnil na mizo.

Čeprav je torej ACTA kot sporazum le mrtva črka na papirju, njegova ideja živi še naprej in se trenutno manifestira kot CETA za države vzhodno od ZDA, oz. TPP za države proti jugu in zahodu.