Slovenija po letu 2030 brez novih avtomobilov na nafto in bencin

V številnih državah se pripravljajo na prihodnost, ko bodo na cestah le še električni avtomobili, in očitno gre po tej poti tudi Slovenija. Vlada je danes potrdila strategijo o alternativnih gorivih, ki med drugim določa, da po letu 2030 de facto ne bo več dovoljena prva registracija vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Konkretna formulacija prepoveduje registracijo vozil, katerih izpusti ogljikovega dioksida presegajo 50 gramov na prevožen kilometer. V praksi tako nizkih vrednosti avtomobili z motorjem z notranjim izgorevanjem ne morejo doseči, konkurenčni so le hibridi. Mimogrede, evropska uredba 443/2009, ki trenutno velja, od leta 2020 določa cilj za osebna vozila pri 95 g CO₂/km.

Slovenija si bo prizadevala za povečanje števila električnih vozil in hibridov, ki naj bi jih bilo do leta 2030 200.000, kar predstavlja 17 odstotkov voznega parka Slovencev. To pomeni, da naj bi imeli takrat tudi 22.300 polnilnic - letos jih imamo 227. Prav tako naj bi do leta 2030 povečali število vozil na stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin.

Slovenija pa seveda ni edina, ki bo strožje regulirala vozila z bencinskimi in dizelskimi motorji. Nemški parlament je lani izglasoval načelno zavezo, da leta 2030 prepovedo nova vozila z motorji z notranjem izgorevanjem, do leta 2050 pa jih v celoti odstranijo s cest (tudi stara). Toda že kmalu zatem je nemški minister za promet dejal, da je tak načrt neizvedljiv. Podobne načrte za leto 2030 ima tudi Nizozemska. Norveška napoveduje, da bo leta 2030 v celoti ogljično nevtralna, kar vključuje tudi prepoved prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Podobno se pripravlja še v ostalih skandinavskih državah in na Otoku.

Še precej prej in dosti zanesljiveje pa so zgodilo zaprtje termoelektrarn, kar so številne evropske države tudi že napovedale. Velika Britanija jih bo do leta 2025, Finska tudi, Danska najpozneje leta 2050, precej pa je tudi nezavezujočih načrtov, denimo v Franciji, Avstriji in drugod. Ob tem velja evropske emisije postaviti v perspektivo. V EU živi okrog 500 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6,5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Emisije EU dosegajo 3,5 milijona kiloton CO2 letno, kar je okrog 9,6 odstotka svetovnih emisij. To pomeni, da povprečen Evropejec letno v ozračje spusti 7 ton CO₂. Na Kitajskem je ta številka 7,7, v ZDA 16,1, v večini manj razvitega sveta pa nekajkrat nižja.

Ob tem velja poudariti, da je strategija v celoti nezavezujoč dokument. Predstavlja usmeritve države za prihodnost, kamor bo stremela tudi zakonodaja, a sama po sebi strategija ničesar ne zahteva.