Velika Britanija bo do leta 2025 ugasnila termoelektrarne na premog

Velika Britanija bo postala prva gospodarska velesila, ki se bo v celoti odpovedala proizvodnji električne energije s termoelektrarnami na premog. Zaradi geografskih omejitev v nasprotju z državami kontinentalne Evrope Velika Britanija uvozi izjemno malo električne energije, in sicer nekaj iz Irske in Francije, torej ne moremo reči, da bodo goljufali z uvozom elektrike iz termoelektrarn. Britanska ministrica, pristojna za energetiko, Amber Rudd, je danes v uradni izjavi napovedala zaprtje vseh termoelektrarn na premog na Otoku do leta 2025. Do leta 2050 pa želijo izpuste ogljikovega dioksida znižati za 80 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990.

Dejala je, da je "perverzno", da še vedno v tolikšni meri uporabljamo najbolj umazano med fosilnimi gorivi. Zaradi tega bodo do leta 2023 omejili uporabo premoga za proizvodnjo električne energije, do leta 2025 pa ga izkoreninili. To je zelo smel načrt, saj Velika Britanija 30 odstotkov vse električne energije pridobi prav na ta način. Približno 30 odstotkov je je iz plinskih elektrarn, 20 odstotkov iz jedrskih elektrarn in 10 odstotkov iz vetrnic. V prihodnosti želijo povečati število plinskih elektrarn, ki bodo morale prevzeti izpad zaradi opustitve premoga. Poleg tega si bodo prizadevali tudi za gradnjo novih jedrskih elektrarn, kjer pa je faktorjev več. Jedrska elektrarna Hinkley Point C z močjo 3,2 GW in predvideno ceno 25 milijard evrov je še vedno zgolj na papirju, glavni problem pa je - pogajanje o zagotovljeni odkupni ceni elektrike za naslednjih 35 let! Pri trenutnih veleprodajnih cenah električne energije bi namreč ta elektrarna ustvarjala izgubo, nizka cena nafte pa še dodatno pritiska nanjo.

Trenutno britanske elektrarne na premog proizvedejo 19 GW električne energije, že prihodnje leto pa se bo ta številka zmanjšala za 5,5 GW, ko bodo marca zaprli tri elektrarne in zmanjšali proizvodnjo v četrti. Pravzaprav se v Veliki Britaniji premog opušča že vrsto let, saj so pred 25 leti iz njega pridobili kar 67 odstotkov električne energije, potem pa je ta delež monotono padal. Zanimivo je, da se delež vetrne in hidroenergije ne povečuje, temveč se krepijo predvsem plinske in jedrske elektrarne.