Zaprtje jedrskih elektrarn in povratek k premogu škodujeta novorojenčkom

Drugi reaktor Jedrske elektrarne Otok treh milj v Pensilvaniji je 27. marca 1979 normalno obratoval s 97 odstotki nazivne moči, medtem ko je bil prvi reaktor ugasnjen zaradi menjave izrabljenega jedrskega goriva. V noči na 28. marec pa se je zaradi zaporedja mehanskih in človeških napak sredica delno stopila. V okolico je ušel manjši del radioaktivnih plinov in radioaktivnega joda. Izpusti zdravja prebivalstva niso bistveno ogrozili, saj je bilo dva milijona ljudi v okolici izpostavljeno radioaktivni dozi 14 µSv, kar je približno dvakrat manj od obsevanja pri rentgenskem slikanju. Tudi različne študije, ki so jih opravili po nesreči, niso odkrile statistično značilnega povečanja pogostnosti raka.

Toda nesreča je imela pomemben vpliv na ameriško javno mnenje, ki se je izrazito obrnilo proti jedrskim elektrarnam. Sprejeli so strožje predpise o varnosti jedrskih elektrarn, nekatere starejše pa so zaprli. In najnovejša študija z ugledne pittsburške univerze Carnegie Mellon sedaj dokazuje, da to ni bila najbolj modra odločitev, ker so tedaj jedrsko energijo lahko zamenjali le s premogom. Edson Severnini je v članku v Nature Energy pokazal, da je to neposredno in negativno vplivalo na zdravje novorojenčkov.

Jedrska energije je namreč pri normalnem obratovanju čista, saj okolja razen z minimalnim segrevanjem okoliške vode ne obremenjuje, predvsem pa nima izpustov v atmosfero. Premog je pravo nasprotje, saj v ozračje pri izgorevanju poleg ogromnih količin ogljikovega dioksida brizga ogromno škodljivih trdnih delcev. Ti so za zdravje ljudi še bistveno škodljivejši od ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje in katerega učinki so dolgoročnejši. Bolezni od trdnih delcev pa so realnost tu in zdaj.

Po nesreči so začeli zapirati stare jedrske elektrarne, med katerimi sta bili leta 1985 Browns Ferry v Alabami in Sequoyah v Tennesseeju v letih 1985-1988. V tistem času hidroelektrarne zaradi suš proizvodnje električne energije niso mogle znatno povečati, zato so vso izpadlo električno energijo nadomestile termoelektrarne na premog. To je povečalo količino trdnih delcev v zraku, zlasti v okolici termoelektrarn. Severnini je te podatke primerjal s podatki o povprečni masi novorojenčkov in ugotovil, da je ujemanje skoraj popolno. Otroci, rojeni v prvem četrtletju po zaprtju jedrske elektrarne, niso kazali statističnih odstopanj, kasneje rojeni pa so bili lažji. V povprečju 97 gramov, če so se rodili v drugem četrtletju po zaprtju, in 146 gramov rojeni v tretjem. Na podlagi časovnega in geografskega ujemanja Severnini zaključuje, da je odločilen faktor onesnaženost zraka s trdnimi delci, ki se je po zaprtju jedrskih elektrarn povečala.

To ni edina raziskava, ki kaže na korelacijo med slabim zrakom in maso novorojenčkov. V Pekingu so leta 2008 zaradi olimpijskih iger izvedli obsežne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Tisto leto rojeni otroci so bili v povprečju 23 gramov težji od otrok, rojenih leto prej ali pozneje. Znano pa je, da je masa novorojenih otrok neposreden indikator njihovega zdravja, saj so lažji otroci bolj nagnjeni k zdravstvenim težavam, nižjemu IQ in imajo višjo umrljivost.

Danes je situacija seveda drugačna, ker termoelektrarne na premog in jedrske elektrarne niso edine možnosti, ki jih imamo za proizvodnjo električne energije. V tujini so premogu že množično odpovedujejo - Finska z zakonsko prepovedjo, Velika Britanija pa z zaprtjem termoelektrarn na premog v prihodnjem desetletju. V Sloveniji pa se premoga še lep čas ne bomo rešili, nove nuklearke pa še ni na vidiku.