Raziskava: zmanjšan energijski vnos koristi zdravju

Ali in kako zmanjšan energijski vnos (kalorična restrikcija) vpliva na zdravje in telesa ljudi, so proučevale že številne raziskave. Učinki zmanjšanja energijskega vnosa so zelo odvisni od tega, ali to počno zdravi ljudje z normalno telesno maso, koliko znaša zmanjšanje vnosa energije, ali se spremeni tudi sestava diete itd. Dolgoročnih posledic na ljudeh še ne poznamo, zagovorniki pa trdijo, da podaljšuje življenjsko dobo. Temu pritrjujejo nekatere študije na primatih in glodavcih.

V reviji The Lancet Diabetes & Endocrinology so objavili rezultate 55 milijonov dolarjev vredne študije CALERIE (Comprehensive Assessment of Long-term Effects of Reducing Intake of Energy), ki je med letoma 2007 in 2010 spremljala 238 posameznikov, ki so se ta čas nadzorovano prehranjevali. Šlo je za zdrave moške in ženske, ki so bili mladi ali v srednjih letih (21-50 let) in ki so imeli normalen indeks telesne mase (22,0-27,9), torej niso bili debeli. Dve tretjini sta v času trajanja študije poizkusili zmanjšati vnos energije za 25 odstotkov, tretjina v kontrolni skupini pa je morala jesti normalno. V praksi je prvi skupini vnos energije uspelo zmanjšati za 11,9 odstotkov (z 2467 na 2170 kilokalorij), v drugi skupini pa je bila sprememba zanemarljiva. Razen spremembe količine energije v povprečju niso spreminjali sestave jedilnikov. Priporočeni dnevni vnos energije za zdravega odraslega človeka je med 2000-2500 kcal, odvisno od telesne mase, aktivnosti in fizične kondicije.

Rezultati so pokazali, da znižanje vnosa energije pozitivno vpliva na kardiometabolne dejavnike tveganja. V skupini, ki je jedla manj, so zabeležili statistično pomembne spremembe v koncentraciji holesterola LDL, razmerju med HDL in LDL, krvnem tlaku, koncentraciji C-reaktivnega proteina, telesni občutljivosti na inzulin in presnovnem sindromu. Vse spremembe so bile izboljšanje teh kazalnikov. Ob tem velja poudariti, da so opazovali zdrave ljudi, ki niso bili pretežki. Čeprav so v povprečju izgubili nekaj mase (7,5 kilograma), je statistična analiza ob kontroliranju za izgubo mase pokazala, da izboljšanja dejavnikov tveganja ni možno razložiti zgolj z znižanjem telesne mase. Sámo dejstvo, da so jedli malo manj (12 odstotkov), je bilo koristno. Raziskovalci priznavajo, da so izboljšanje pričakovali, jih je pa presenetila intenzivnost.

Seveda velja, da ekstremno zmanjšanje vnosa energije negativno vpliva na organizem, če ta ne more več zagotavljati dovolj energije za vzdrževanje osnovnih življenjskih procesov. Bazalni metabolizem zahteva okrog 25 kcal na dan na kilogram telesne mase in kdor stalno jé manj, hira. Tudi ljudje s previsoko telesno maso bodo deležni pozitivnih vplivov, če bodo manj jedli, preprosto zaradi znižanja njihove mase. Toda konkretna študija ni dokazovala tega; pokazala je, da zdravi, vitki ljudje pridobijo, če jedo 300 kilokalorij manj. To je kakšen krof ali nekaj čokoladnih piškotov na dan - včasih so dovolj male spremembe.

Raziskava ni dokazala (niti dokazovala) dolgoročnih vplivov. Dve leti je premalo, da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali so učinki tudi dolgoročni in vplivajo na dolgoživost ter pojavljanje starostnih in kroničnih bolezni. Te odgovore bo lahko dala le dolga longitudinalna študija.