SpaceX ponovno uporabil raketo, kaj pa sedaj?

V noči na petek po slovenskem času je SpaceXu uspel veliki met. Po dolgotrajnih pripravah in prelaganju so prvikrat v zgodovini v vesolje poslali raketo, katere prva stopnja je bila rabljena. Misija SES-10 je uspela in v geostacionarno orbito pripeljala komunikacijski satelit podjetja SES. Seveda so nekateri proizvajalci uspeli na Zemljo vračati dele svojih raket, a so bile vse suborbitalne.

SpaceX je že večkrat na Zemljo uspešno vrnil prvo stopnjo rakete Falcon, ki so jo uspeli pristati tako na plavajoči ploščadi kakor na kopnem. To je bil prvi korak na poti k cenejšim vesoljskim poletom, kjer je cilj seveda ponovno uporaba čim večjega dela komponent. Vračanje prvostopenjskih raket je SpaceX že dodobra izpopolnil, toda nihče ni vedel, kako se bodo te rabljene komponente obnašale ob vnovični izstrelitvi. SpaceX je jasno ponudil popust in lani se je telekomunikacijski gigant SES ogrel za to, da bi se vpisal kot zgodovino kot prvi naročnik izstrelitve z rabljeno raketo. Misijo so načrtovali za konec leta 2016, sedaj pa jim jo je dejansko uspelo izvesti. In to uspešno.

Izstrelitev ob 0.27 uri v petek ponoči iz Kennedyjevega vesoljskega centra je uspela brez težav, s čimer je Falcon 9 postal druga vesoljska raketa, ki jo je moč vsaj delno ponovno uporabiti. Prvi je bil seveda Space Shuttle.

Pod do sem pa je bila trnova. SpaceX si je od samega začetka prizadeval za vračanje prve stopnje, a mu je to zares uspelo šele v četrtem poizkusu leta 2008, ko se je Falcon 1 uspešno vrnil po izstrelitvi satelita RatSat v nizko orbito. Danes Falcon 1, kjer vračanje ni bil vedno vključen sestavni del, seveda ne leti več, saj so ga upokojili leta 2009. Rakete Falcon 5, ki so jo tudi načrtovali, ni nikoli bilo, zato se je SpaceX osredotočil na razvoj zmogljive rakete z devetimi potisniki Merlin-1C z imenom Falcon 9, ki je prvikrat letela junija 2010. Ta prvi Falcon 9 v1.0 je letel petkrat in v vesolje ponesel plovilo Dragon. Vračal se ni nikoli, ker so načrtovali uporabo padal, je raketa ob vrnitvi v gosto atmosfero razpadla, še preden so se padala lahko odprla.

Zato je SpaceX skupaj z razvojem Falcona 9 v1.1 začel razmišljati, kako bi lahko povratek kontroliral s potisniki. Falcon 9 v1.1 je prvikrat letel septembra 2013 in v prvi poizkusih je SpaceX zgolj testiral, kako čim bolj nadzorovati let izrabljene prve stopnje. Ko so januarja 2015 v okviru misije CRS-5 Dragon poizkusili pristati na plavajoči platformi (ADSD), je raketa nekontrolirano treščila nanjo, ker je zmanjkalo goriva. Naslednjič (CRS-6) je šlo bolje, a se je na koncu raketa prevrnila in spet je bila uničena. Pri CRS-7 je raketo razgnalo, še preden se je lahko vrnila.

Sledil je Falcon 9 v1.2, ki je kot oksidant uporabljal podhlajen tekoči kisik, kar jim je omogočilo v raketo stlačiti več (po masi) goriva. Prav tako je bila zmogljivejša tudi druga stopnja. Ta konfiguracija se imenuje Falcon 9 Full Thrust in je v uporabi še danes, medtem ko so v 1.1 upokojili januarja lani. Decembra 2015 je prvostopenjska raketa prvikrat brezhibno pristala na kopnem. CRS-8 pa je bil prvi uspešni pristanek tudi na morju.

In misija CRS-8 je dala rabljeno prvostopenjsko raketo, ki jo je SpaceX sedaj kot prvo uporabil tudi vdrugo. To je prva uspešna izstrelitev z rabljeno prvostopenjsko raketo, a to ni edini dosežek misije SES-10. Drugi uspeh je vrnitev tudi te rakete, torej se je prvikrat v zgodovini raketa vrnila še vtretje. Kdaj jo bodo še enkrat uporabili, je seveda prezgodaj reči, saj jo čaka temeljit pregled. Verjetno je do tedaj še več kot leto dni. Druga stopnja rakete je bila seveda nova, ker te SpaceX še ne zna vračati in reciklirati. Tretji rekord pa je vračanje zaščitnega nosu za tovor (payload fairing), ki ga je SpaceX tudi uspel dobiti nazaj.

Čeprav smo bili v petek torej priče zgodovinskemu trenutku, je do rutinske ponovne uporabe raket (ali pa vsaj prve stopnje) še zelo daleč. Ne smemo pozabiti, kako dolgo je SpaceX izbiral, katero obnovljeno prvostopenjsko raketo bo ponovno uporabil. Samo testiranje in priprava na ponovno uporabo je trajalo štiri mesece. Ni sicer znano, koliko s tem privarčujejo, se pa neuradno omenja, da je SES za to misijo dobil 30-odstotni popust. Ni znano, koliko od tega odpada na nižje stroške in koliko na promocijsko ceno.

Zato ni presenetljivo, da nekateri govorijo o petkovem letu kar kakor o začetku dobe komercialnih vesoljskih poletov. Bobby Braun, ki je bil v NASI prvi tehnolog, je dogodek primerjal z letom Boeinga 707. Tedaj je Boeing izkušnje iz vojaških letal v drugi svetovni vojni uspešno prenesel v komercialno letalsko dejavnost. Po prvem komercialnem letu Boeinga 707 iz New Yorka v Pariz leta 1958 je priljubljenost letalskega prometa skokovito porasla.

SpaceX oziroma Elon Muska ima smele načrte. Želi si, da bi interval med pristankom in poletom iste rabljene rakete skrajšal na 24 ur brez pretiranega vzdrževanja. To se sliši kot znanstvena fantastika, a svoj čas smo potovali s kočijami, danes pa isto letalo v enem dnevu vzleti večkrat. Musk pravi, da se ima to zgoditi najpozneje leta 2019. In pri Musku nihče ne bo presenečen, če mu bo to uspelo ali pa ne. Konkurenca pa seveda ne spi, temveč trdo dela na svojih rešitvah. Boeing, Lockheeed Martin, Orbital ATK, Aerojet Rocketdyne in drugi, zanimivo, SpaceXu niso čestitali za velik uspeh. SES medtem špekulira, da bo v naslednjih letih postalo irelevantno, ali je neka raketa že letela ali ne. In to bo pomenilo resnično rutinsko večkratno rabo raket.