Odprava roaminga za 90 dni na leto

Prihodnji 15. junij je dan, ki se ga veseli marsikateri uporabnik mobilne telefonije. Še posebej, če je veliko v tujini. Od takrat naprej naj bi bilo zaradi lani sprejete uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu končno konec dodatnih stroškov za roaming. Ampak včeraj predstavljeni osnutek pravil poštene uporabe dodaja nov zasuk.

Evropska komisija v teh pravilih, ki gredo v javno posvetovanje in o katerih se mora izreči še evropski nadregulator Berec, postavlja precejšnje omejitve. V ospredju je časovna omejitev, saj bo mogoče domače količine iz naročniških paketov ali na predplačniških računih izkoriščati največ 90 dni na leto. Kot piše v osnutku, bi s tem pokrili »praktično vse komunikacijske potrebe državljanov članic Evropske unije za turistična potovanja in poslovne namene.« Tisti, ki delajo v tujini in se vsak dan vozijo tja, te omejitve ne bi imeli, če bi se konstantno priklapljali tudi v domače omrežje. Natančneje, vsak dan, ko bi bil uporabnik poleg v tujini priključen tudi doma, se ne bi štel v kvoto 90 dni. Najdaljše obdobje izključenosti iz domačega omrežja pa bi bilo 30 dni. Potem bi se uporabnik spet moral pojaviti doma, drugače bi ga obravnavali kot »nepoštenega«. Od predplačnikov bi lahko operaterji zahtevali, da najprej doma porabijo določeno količino, preden lahko ostalo, brez dodatnih stroškov potrošijo v tujini.

Predvidene so tudi kazni za »zlorabljanje« poštene uporabe. Kot poroča evropska izdaja spletišča Politico, bi uporabnik dobil opozorilo, nato bi sledile kazni – do štiri cente na minuto pogovora, največ en cent na sms in 0,85 centa na megabajt prenesenih podatkov. Kaj konkretno bi se štelo za nepošteno uporabo, pa bi operaterji izračunavali sami.

Prvi odzivi na osnutek so negativni. V evropski potrošniški organizaciji Beuc so ocenili, da komisija letvico postavlja prenizko in da ta predlog ne predstavlja konca roaminga v EU, kot so ga napovedovali evroparlamentarci ob sprejetju uredbe. Bolgarska evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Eva Paunova pa je tvitnila: »Predlog je absurden in popolnoma nepošten. Evropski parlament je izglasoval konec roaminga, ki se mora zgoditi.« Na twitterju je precej komentarjev, da taka pravila pomagajo turistom in poslovnežem, ki večinoma res ne bi imeli več stroškov z roamingom, hkrati pa ne vzpostavljajo dodatne konkurence v EU. Študenti v programu Erasmus bi še vedno morali posegati po lokalnih karticah sim, pa tudi nekdo v Nemčiji ne bi mogel biti naročnih denimo latvijskega operaterja, kar so mnogi pričakovali.

Že ob sprejemanju uredbe je bilo precej opozoril, da je njeno besedilo precej nedorečeno. Po eni strani ni bilo trdnih zagotovil, da bo plačljivega gostovanja v tujih omrežjih res konec. Kar se je s predstavitvijo osnutka izkazalo za upravičen pomislek. Po drugi strani pa so lobisti telekomunikacijske industrije uspeli zrahljati tisti del uredbe, ki govori o internetni nevtralnosti. Tako da je moral Berec spisati precej podrobna priporočila, kako naj se nacionalni regulatorji lotevajo primerov, ko bodo operaterji želeli ponujati storitve z ničelno tarifo ali posebno prioriteto.