Policija še vedno protipravno nadleguje spletne komentatorje, informacijski pooblaščenec pa nič

Slovenski možje v modrem sicer menda zadnje čase opravljajo le nujne naloge, ki branijo varnost in neodvisnost države. Očitno med te spada tudi nadzor spletnih komentatorjev in ne bi bili v Sloveniji, če policija podatkov o teh »zločincih zoper lik in delo junakov revolucije« ne bi poizkušala dobiti protipravno. In to so lani poizkušali storiti vsaj 21-krat, je januarja objavil informacijski pooblaščenec, ki je na nezakonito prakso mož v modrem opozoril že leta 2012. Vendar informacijski pooblaščenec naslednjega koraka od opozarjanja očitno noče storiti. Policija je v prejšnji iteraciji te zgodbe priznala določene napake in obljubila izvedbo strokovnega nadzora, leto kasneje pa prvi PRovec mož v modrem Drago Menegalija pravi, da na tem področju sprememb ni.

Za kaj pravzaprav gre

Policija je v prej omenjenih 21 primerih od upravljavcev spletnih portalov brez sodne odredbe izrecno zahtevala posredovanje IP številke internetnega priključka bralca portala, s katero lahko nato od operaterja omrežja pridobi podatke, kdo je naročnik internetnega priključka. Po mnenju informacijskega pooblaščenca za tovrstne zahteve policija nima dopustne pravne podlage (s tem se je predlani strinjalo celo Ministrstvo za notranje zadeve). Ustava namreč določa, da organi pregona, vključno s policijo, za pridobitev podatkov o komunikaciji posameznika (kamor spada IP številka avtorja prispevka, ki je prometni podatek) potrebuje odredbo sodišča.

Ko policiji pokažete sredinec

Medtem ko impotentnost informacijskega pooblaščenca državljanov ne varuje pred modrimi možmi, pa to delajo sama podjetja. V letošnjem nadzoru je informacijski pooblaščenec namreč ugotovil, da podatkov policije na podlagi nezakonite zahteve ni posredoval niti en upravljavec portalov (ki bi bil potem dovolj neumen, da bi svoje dejanje prijavil informacijskemu pooblaščencu). » Določeni ponudniki storitev informacijske družbe podatkov o prometu svojih uporabnikov ne posredujejo brez odredbe sodišča, zato lahko štejemo, da se je njihovo poznavanje pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov glede na ugotovitve iz leta 2013 izboljšalo.«
Primer tega je portal bolha.com podjetja Bolha, d.o.o. Po ugotovitvah pooblaščenca je policija leta 2012 to podjetje trikrat brez sodne odredbe zaprosila za prometne podatke, Bolha pa je policiji zahtevane podatke dvakrat tudi posredovala. Leta 2015 pa je bila Bolha tarča več nezakonitih poizvedb policije, saj je slednja na Bolho naslovila kar 19 izmed 21 znanih zahtevkov za prometne podatke obiskovalcev portala. Bolha je tokrat vse zahteve zavrnila. Prometne podatke je policija po enkrat zahtevala še od RTV Slovenje in podjetja Popcom, d.o.o. (upravljavec portala igre123.com), ki sta prav tako zavrnila posredovanje podatkov.

Riba smrdi pri glavi

A nekih drugih časov ne pogreša le policija, po njih se toži tudi tožilcem. Tako je namreč v nekaterih primerih prav tožilstvo od policistov zahtevalo, da prometne podatke od upravljavcev portalov pridobijo protipravno – torej brez sodne odredbe. In to je še bolj zaskrbljujoče. Policija namreč z nezakonitim zbiranjem podatkov tvega njihovo neuporabnost v sodnem postopku. Ti podatki v skladu z doktrino »sadežev zastrupljenega drevesa« ne morejo biti dokaz v sodnem postopku, niti ne morejo kot dokaz služiti ostale informacije, ki so bile pridobljene na podlagi nezakonito pridobljenih podatkov.

Da bo zgodba še bolj slovenska pa spomnimo na pismo vrhovnega tožilstva IP, v katerem je vrhovni državni tožilec Hinko Jenull zapisal, da se načeloma strinjajo z ugotovitvami o nepravilnostih, a »iz tega ne izhaja nujno da se v kasnejšem postopku državno tožilstvo in sodišče na take podatke ne bi mogli opreti.« Oziroma po domače, kot sta pred leti na javni razpravi o Zakonu o elektronskih komunikacijah povedala predstavnika generalne policijske uprave: "do teh podatkov smo prišli vedno in tud prišli bomo" (takratna novica).

Za popolnost informacije je potrebno povedati, da informacijski pooblaščenec o tukaj omenjeni tematiki vsaki dve leti izda poročilo, vendar ne ukrepa.

Članek je nastal v sodelovanju s spletnim medijem podcrto.si.