Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo

Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka za nazaj za neomejeno časovno obdobje brez odredbe sodišča naj tako ne bi bila nič takega.

Prav tako je Policija mnenja, da imajo do tovrstnih podatkov neodtujljivo pravico, saj lahko tudi na avtocesti kadarkoli preverijo lastništvo kateregakoli vozila in na cesti ustavijo in legitimirajo kogarkoli. Kvalitativne razlike med tovrstnim dejanjem in stanjem, kjer bi imeli na vsakem križišču policista, ki bi si za nekaj let nazaj zapomnil koga je kdaj tam videl, ne vidijo.

Predstavnika policije sta tudi razložila, da Policija novih pooblastil v bistvu ne rabi, si jih pa želi, saj bi tako odpravili trenutno oviro v kazenskem postopku v obliki tožilca in preiskovalnega sodnika, saj naj bi policija v trenutku dajanja zahteve že (zakonito) vedela IP in čas (domnevne) storitve kaznivega dejanja, zanima jo le identiteta storilca, tako da so vse procesne ovire v bistvu le nepotrebno zamudni birokratski postopki.

Na izrecno vprašanje, kako je to področje urejeno drugod, sta predstavnika policije pojasnila, da je ureditev od države do države zelo različna (ponekod naj bi imela policija celo pravico do preventivnih prisluhov -- česar si naša policija (trenutno) ne želi). Imamo pa pri nas eno najbolj strogih ustavnih ureditev na tem področju daleč naokoli.

Na ta način Policija ob sodelovanju MVZT še vedno predlaga, da pozabimo argumente, ki smo jih poslušali ob uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o tem, kako se bodo tej podatki ob strogem sodnem nadzoru uporabljali samo za pregon najhujših oblik kaznivih dejanj in se sprijaznimo s tezo Petra Pavlina iz MP, da zasebnosti na internetu v tej državi več ni. Očitno Policija ni mislila resno, ko so ob sprejemanju obvezne hrambe prometnih podatkov obljubili, da gre za ukrep za skrajne primere (ultima ratio -- "Se pravi, skrajno sredstvo takrat, ko z drugimi ukrepi, s klasičnimi metodami [policija] ne more uspešno preiskovati posameznega nerešenega kaznivega dejanja").

Predstavnik informacijske pooblaščenke (mag. Andrej Tomšič) se je na dogodku, navkljub vztrajanem ponavljanju MVZT, da naj bi bil to med Policijo in Informacijskim pooblaščencem usklajen predlog, od predloga distanciral in zahteval dobro utemeljitev zakaj naj bi bil takšen ukrep, ki nadaljuje zmanjševanje nadzora sodišč nad delom policije in dodatno podaljšuje hrambo, sploh potreben.

Celoten predlog zakona si lahko preberete na MVZT. Svojo podporo oz. nestrinjanje s predlaganimi rešitvami lahko skupaj z utemeljitvijo oz. morebitnimi drugimi predlogi do 28.11 sporočite na: gp.mvzt@gov.si.