Evropski parlament podprl konec gostovanja in potrdil oskubljeno nevtralnost interneta

Evropski parlament je danes potrdil uredbo o enotnem digitalnem trgu EU, kjer sta najpomembnejši določbi odprava mobilnega gostovanja z letom 2017 in uzakonitev nevtralnosti interneta. Med ko je ukinitev dragega gostovanja dobrodošla in manj kontroverzna poteza, je uzakonjena formulacija internetne nevtralnosti naletela na nemalo kritik zaradi ohlapne definicije in številnih izjem, zaradi česar je šibkejša kot v ZDA.

Kot smo že poročali, bo od 15. junija 2017 gostovanje postalo zgodovina. To pomeni, da operaterji dohodnih in odhodnih klicev, pošiljanja sporočil ter prenosa podatkov v drugih državah EU ne bodo smeli zaračunavati nič dražje kakor v domačem omrežju. V prehodnem obdobju, ki se bo začelo 30. aprila 2016 in bo trajalo do odprave gostovanja, bodo smeli operaterji zaračunavati naslednje pribitke na ceno storitev tujih omrežjih v primerjavi z domačimi cenami: 5 centov za minuto klica, 2 centa za poslano sporočilo in pet centov za prenos podatkov. Ostala pa bo izjema, in sicer permanentno gostovanje ne bo dovoljeno. To pomeni, da ne bo mogoče kupiti SIM-kartice v (na primer) Bolgariji, kjer so cene pogovorov nižje, potem pa jo stalno uporabljati v Sloveniji. Odprava gostovanja je namreč namenjena poenostavitvi potovanja in poslovanja v EU, ne pa stalni uporabi tujih SIM-kartice doma. V tem primeru bi vas verjetno kmalu po zdravju vprašali tudi kolegi, ki vas pogosto kličejo, saj bi bili zanje klici na vašo bolgarsko številko dražji.

Bistveno več razburjenja pa je povzročila uzakonitev internetne nevtralnosti, ki ima precej lukenj oziroma izjem, zato so poslanci levice in zelenih vložili več amandmajev, a so bili vsi zavrnjeni. Številni poslanci so kot razlog za zavrnitev navedli bojazen pred tem, da bi se sprejemanje svežnja, s tem pa tudi odprava gostovanja, zavleklo, če bi vsebinsko razpravljali o vloženih amandmajih, saj bi paket romal nazaj na usklajevanje. Obveljalo je prvotno besedilo. To prepoveduje prioritetno obravnavo prometa, omejevanje dostopa do določenih storitev ali celo njegovo blokado. A izjem je precej, celo več kot v ZDA.

Med drugim bo omejevanje dovoljeno, če je to nujno za zaščito varnosti in integritete omrežja (v boju zoper internetne napade, širjenje virusov in črvov itd.), za začasno odpravo (pričakovanih!) zastojev ("impending congestion") na omrežju zaradi preobremenjenosti, in kadar to zahteva zakonodaja (pregon kaznivih dejanj, blokada nedovoljenih vsebin, izvrševanje sodnih odredb itd.). Poleg tega so dovoljene specializirane storitve (IPTV, videokonference, HDTV ipd.), ki tečejo na isti infrastrukturi in z istimi protokoli, a ne sodijo pod odprt internet. Te bo dovoljeno prioritetno obravnavati, če s tem ne bodo posegali v delovanje odprtega interneta, ki mora biti vedno na voljo. Dovoljeno bo tudi izvzemanje določenega prometa iz kvote plačljivega prenosa podatkov (zero-rating), kar pogosto uporabljajo mobilni operaterji. Zelo sporno je tudi določilo, ko uvaja razrede prometa. Načeloma je treba ves promet obravnavati enakovredno, bodo pa operaterji imeli pravico do "razumnih ukrepov za upravljanje prometa glede na različne tehnične zahteve storitev iz posameznih vrst prometa".

Pravila o internetni nevtralnosti bodo začela veljati 30. aprila 2016, vse navede izjeme pa predstavljajo luknje, ki jih lahko operaterji zlorabijo za uvedbo interneta dveh hitrosti, svari Tim Berners-Lee, izumitelj spleta. Spomnimo, da v Sloveniji, ki ima nevtralnost interneta uzakonjeno strožje od nove evropske zakonodaje, zero-rating ni dovoljen. Sloveniji zakonodaje ne bo treba spreminjati, če jo bomo Evropski uniji primerno utemeljili oziroma jo "interpretirati v skladu z uredbo". Pod vprašajem je slovenska prepoved zero-ratinga. Podobno velja še za Finsko in Nizozemsko, ki sta tudi že uzakonili pravico do nevtralnega interneta.

Odzivi na odločitev so sila pestri, saj segajo od navdušenja do primerjave z začetkom nacizma. Podpredsednik Evropske komisije Andrus Ansip je dejal, da gre za pomemben mejnik pri harmonizaciji razdrobljenega digitalnega trga v EU. Iz European Digital Rights pa so sporočili, da v nasprotju z izjavami EU sprejeta zakonodaja ne ščiti nevtralnosti interneta, temveč jo v resnici legalno pokopava. Razumljivo je, da so svoje pomisleke izrazili tudi številni ponudniki vsebin, med drugim Netflix, Reddit, Kickstarter in Soundcloud, saj bodo ti najbolj neposredne občutili vsakršno krhanje internetne nevtralnosti - kmalu za njimi pa v denarnicah tudi naročniki. Netflix v ZDA, kjer je najbolj popularen, v prime time ustvari več kot tretjino vsega interneta prometa. Operaterji bo mu to seveda želeli zaračunati, pa mu v ZDA ne smejo, ker imajo trenutno strožja pravila glede nevtralnosti interneta kakor EU! V ZDA na primer niso dovoljene specializirane storitve, saj so vse enakovredne; vse ostalo je treba nuditi po ločeni pasovni širini. Prav tako v ZDA ni dovoljeno omejevanje glede na pričakovano zasičenost omrežja, ampak le ob nastopu dejanske, kar mora biti izjemen in redek dogodek. Je pa tako kot v EU v ZDA dovoljen zero-rating.

V parlamentu je pred glasovanjem potekala žolčna razprava, v kateri smo slišali nemalo očitkov, da gre za gnil kompromis, ki je žrtvoval nevtralnost interneta v zameno za slabo definirano mobilno gostovanje. Tudi tu so bili glasni očitki, da gre za ukrep, od katerega bodo imeli kaj le tisti, ki mnogo potujejo. Ostali pa ne, ali pa se jim bodo celo stroški dvignili, saj bodo morali operaterji izpad prihodkov od gostovanja nadoknaditi nekje druge - pri domačih cenah, kjer niso popolnoma nič omejeni. Ni pa še povsem gotovo, da bo gostovanja res konec. To je odvisno od določitve medoperaterskih cen, ki jih mora komisija preučiti v roku enega leta. Če na veleprodajnem trgu ne bo sprememb, tudi gostovanje ne bo izginilo.