Münchenski mestni svetniki ne znajo uporabljati Linuxa

Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi nazaj na Windows, ker da imajo uporabniki obilico težav z Linuxom in da se množično pritožujejo nad novim sistemom. Te zahteve se letos nadaljujejo.

Mestna uprava je lani kupila nove prenosnike, tablične računalnike in pametne telefone za svetnike, ki jih očitno ne znajo uporabljati, saj je na njih nameščen LiMux. Svetnika CSU-ja Sabine Pfeiler in Otto Seidl, oba člana münchenskega odbora za IT, v pismu od župana zahtevata, da za nove naprave nabavijo licence za Windows in Office. Zapisala sta, da imajo naprave z Linuxom omejeno uporabnost, trpijo zaradi nezdružljivosti in uporabnikom onemogočajo delo z najvišjimi privilegiji (root), zaradi česar je delo zelo oteženo. Dodajata, da na njih ni možno namestiti programov za urejanje besedila, Officea, Skypa ipd. Zaradi teh težav svetniki uporabljajo kar svoje domače prenosne računalnike, zato želijo namestitev Windows in Officea na službene računalnike, ki niso bili poceni (SSD-ji, Core i7 ...) in bi bilo škoda, da bi samevali.

Gre za vsega 62 računalnikov, kar ob 15.000 računalnikih v celotni mestni upravi ni velika številka. A če člani odbora za IT ne vedo, da je na Linux seveda možno namestiti Skype in da ima LiMux integriran LibreOffice, ki počne isto kot Microsoftov Office, za delo pa ne potrebujejo administratorskih privilegijev, potem je nekaj hudo narobe. Seidl je bil še lani velik zagovornik LiMuxa, ko so se nekateri uslužbenci pritoževali nad novim operacijskim sistemom. Zakaj je v letu dni spremenil mnenje, ni jasno - bodisi je lani govoril na pamet in LiMuxa ni uporabljal bodisi ima sedaj druge interese.

Župan Reiter se mora na pismo še odzvati in zelo verjetno je, da bi Linux v Münchnu za zdaj ostal. Bodo pa konec leta v Münchnu izvedli študijo, kateri operacijski sistem in programski paketi bodo mestu ponudili največ za najmanj denarja. Če bo odgovor drugačen kot LiMux, bo še zanimivo.