NSA prisluškovala Franciji, slednja sprejela lasten zakon o nadzoru

Wikileaks je objavil sveženj obveščevalnih poročil in dokumentov, ki dokazujejo obsežno vohunjenje ZDA za eno svojih najtesnejših zaveznic Francijo. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA prestrezale komunikacijo francoskih predsednikov Françoisa Hollanda, Nicolasa Sarkozyja in Jacquesa Chiraca, francoskim ministrom in veleposlaniku v ZDA ter številnim visokim sodelavcem vlade. Da je NSA prisluškovala tako nemški kanclerki kakor francoskim oblastem, je Snowden razkril že leta 2013. Wikileaksov sveženj dokumentov pa je pomemben zato, ker razkriva, kaj točno so Američani o Francozih spremljali.

Dokumenti kažejo, da je NSA zanimala grška finančna kriza, prihodnost EU, odnosi med Nemčijo in Francijo, francosko delovanje v Združenih narodih, francoski odzivi na informacije o ameriškem vohunjenju, francoska vpletenost v palestinski konflikt itd.

The Intercept pa piše, da je francosk parlament isti dan sprejel nov zakon, ki širi pooblastila francoskim obveščevalnim agencijam. Nasprotniki so vladi očitali licemerstvo, da po eni strani protestira proti vohunjenju po drugi strani pa sprejema zakone prav s tem namenom, zagovorniki pa so Wikileaksova razkritja izpostavili kot dokaz, da je sprejetje nove zakonodaje nujno.

Svet seveda ni črno-bel. Kakor ZDA vohunijo za ostalimi, tudi tesni francoski zavezniki Nemci prestrezajo, kar le morejo, in obratno. Svet obveščevalnih služb je prepleten z desetinami tajnih pogodb, ki urejajo medsebojno izmenjavo podatkov. Agencije si namreč delijo ogromne količine zbranih podatkov. Medtem ko se v ZDA napadi na newyorška dvojčka 11. septembra 2001 vendarle počasi umikajo iz spomina, tako da se spet pogovarjajo o zaostritvi zakonodaje, je v Franciji po letošnjih napadih na Charlie Hebdo v polnem pogonu stroj za sprejemanje represivne zakonodaje. Francoske obveščevalne službe so seveda že pred tem delale, le da nekoliko manj v skladu z zakonodajo, nova pa njihovo početje legalizira.