Ko so dezinformacije na internetu plačane

Na medmrežju je med epidemijo vzniknilo toliko gojišč dezinformacij o bolezni, zdravilih in cepivih, da jim je bilo težko slediti. Zdelo se je, da je nemogoče, da bi nenadoma toliko vplivnežev verjelo v neresnice in jih z najboljšimi nameni širilo. Izkazalo se je, da vsi niso verjeli vanje. Širjenje dezinformacij je namreč donosen posel.

Vplivneži na YouTubu so spomladi prejeli ponudbe marketinške agencije Fazze, da bi izpostavili "pobegle informacije" o višji trikrat večji umrljivosti posameznikov, ki so bili proti covidu-19 cepljeni s Pfizerjevim cepivom v primerjavi z AstraZeneco. To ne drži, a zgodba nemškega YouTuberja Mirka Drotschmanna ni osamljena. Francoski vplivnež Léo Grasset je dobil podobno ponudbo, če bi za 2000 evrov opravil ta posel za klienta, ki želi ostati anonimen. Oba sta se odločila, da bosta poizkusila izvedeti kaj več o tem čudnem novačenju, zato sta hlinila zanimanje.

Agencija jima je pošiljala povezave in izseke iz časopisnih člankov, ki naj jih skupaj z zahtevanimi navedbami izpostavljata. Šlo je za iz konteksta iztrgane številke in objave, ki bi nepoučenemu očesu dajale vtis verodostojnosti. Ko sta Drotschmann in Grasset javno izpostavila to prakso, se je oglasilo še več vplivnežev, ki so dobili podobna vabila. Vsaj dva vplivneža, eden iz Indije in eden iz Brazilije, pa sta sodelovala, kasneje pa sta posnetke odstranila, ko je afera pljusknila v javnost.

Kdo je bil skrivnostni naročnik, še vedno ni znano. Nemške in francoski oblasti so začele preiskavo agencije Fazze. Ta je del britansko-ruskega podjetja AdNow, ki se ukvarja z digitalnim oglaševanjem. Eden izmed dveh direktorjev je dejal, da sta Fazze ustanovila drugi direktor iz Rusije in neznana oseba, o kampanji pa ni bil obveščen. AdNow bo prenehal delovati na Otoku, je še dejal.