Indijski Airtel (začasno) obupal nad zaračunavanjem Skype klicev
Mandi
30. dec 2014 ob 17:11:45
Vodilni indijski mobilni operater Bharti Airtel je malo pred božičem napovedal zaračunavanje Skype, Viber, Google Hangouts, Whatsapp in podobnih klicev, ki za izvedbo uporabljajo prenos podatkov in jih torej oni kot operater ne morejo posebej zaračunati po ceniku.
Tarifa bi se merila na 10KB prenesenih podatkov do ponudnikovih strežnikov, in sicer 4 paise (0.04 indijske rupije) pri prenosu čez 3G in 10 paisov pri prenosu čez 2G. To bi pri enominutnem Skype klicu (~50kbit/s ali 375KB/min) po 3G naneslo 1.5 rupij ali okvirno 2 centa, po 2G pa okvirno 5 centov (o video klicih za zdaj niso posebej govorili). Za primerjavo, minuta klica pri Si.Mobilu s paketom SIMPL (brez mesečne naročnine, plačuje se le dejanska poraba) je trenutno precej dražja, tj. 11,18 centa/min.
Zneski (za glasovne klice) torej niso veliki, je pa res dvoje. Prvič, uporabnik je za ta prenos že plačal (v okviru zakupa podatkov) in bi torej moral plačati še enkrat. In drugič, Airtel bi z nameravanim posebnim zaračunavanjem določenih tipov podatkovnih prenosov krepko zarezal v načelo omrežne nevtralnosti, istočasno pa ustvaril pogoje za še številne druge modele diskriminatornega zaračunavanja storitev (debata o čemer sicer zadnje mesece posebej intenzivno poteka v ZDA).
Airtel je po nekajdnevnem intenzivnem pritisku javnosti ter istočasni napovedi vladnega regulatorja, da bo preveril zakonitost takšnega dvojnega zaračunavanja, za zdaj popustil. Napovedane spremembe cenika tako ostajajo zamrznjene, za naprej pa je njihova PR služba zapisala, da "ne dvomijo, da bodo skozi pogovore z vlado prišli do uravnotežene rešitve, ki bo zagotovila poštene kompromis med interesi vseh deležnikov, hkrati pa upoštevala nekatere posebnosti telekomunikacijskega sektorja, še zlasti nujo po vzpodbujanju še kako potrebnih investicij v omrežje, kot jih sicer zahtevajo cilji indijske digitalne agende".
Na kratko: to, da se večina državljanov masti nad dobrotami povsod prisotnega brezžičnega omrežja, ne more biti mogoče, brez da bi se naši lastniki mastili nad (vsaj) enako bogatimi dobički.