Kanada uvaja copyright trolling

Že čez nekaj dni, tj. z 2. januarjem naslednjega leta bodo v Kanadi začele veljati določbe Zakona o modernizaciji avtorskega prava. Kot velja sklepati že iz imena, gre za prilagoditev zakonodaje "spremenjenim razmeram", misleč predvsem razbohot interneta in mobilnih naprav kot novega načina uživanja avtorskih del, kot sta se zgodila od zadnje posodobitve zakona pred skoraj dvajset leti.

Del te nove ureditve je tudi t.i. "notice and notice" mehanizem, ki nosilce avtorskih pravic upraviči do pošiljanja obvestil potencialnim internetnim kršiteljem njihovih pravic. Če se torej nosilec uspe prebiti do IP naslova kršitelja (kar pri torrentanju zlasti ni težko), lahko od pripadajočega ponudnika interneta zahteva, da temu kršitelju pošlje pisno obvestilo. In še eno, in še eno, za vsako kršitev. Kakšne neposredne sankcije v obliki odklopa ali zamejitve hitrosti interneta (kot je to denimo veljalo po Francoskem modelu), ni. Prav tako ni nobene vmesne vladne agencije, ki bi mediirala pri teh zahtevkih. Sprocesirati jih bodo morali kar ponudniki interneta sami.

Zanimiv del je potem v tem, da bodo morali ponudniki interneta vse podatke o tako očitani kršitve (IP naslovi, datum in čas, ocenjeni tip storitve, naročniški podaki) hraniti za obdobje 6 mesecev do 1 leta, za primer, da bi se imetnik pravic odločil za tožbo. Ta del bi večjim imetnikom pravic lahko omogočil hitro, enostavno in poceni izstavljanje računov, čemur se v žargonu pravi "copyright trolling" oz. tudi "speculative invoicing". Pač pošlješ položnice za nekaj sto dolarjev nekaj tistoč uporabnikom interneta, z opozorilom, da lahko v nasprotnem primeru sledi tožba za bistveno višjo odškodnino. Posegi v avtorske pravice se namreč, za razliko od večine ostale škode, kaznujejo s trojno odškodnino (glej 3. odstavek 168. člena našega zakona) in ob bistveno omiljenih pravilih dokazovanja elementov škode in odgovornosti zanjo. Takšen privilegij so si pač v zakon uspeli zapisati veliki imetniki teh pravic.

Seveda je treba dodati, da je bilo isto že marsikje poskušeno, pa ni nikoli zares uspelo. Odvetniške pisarne, ki so se ukvarjale s tem, so postale tarče hekerskih napadov in se potem znašle v preiskavah pri domači zbornici, sodišča niso dovoljevala širokogrudnega združevanja primerov v eno tožbo (bistveno ceneje), ponudniki interneta so za posredovanja računali (dovolj) visoka obvestila. Kako se bo to obneslo v Kanadi, bo treba še malo počakati.