Odpustki po 20 dolarjev na skladbo

Kazni za kršitve avtorskih pravic z nezakonitim kopiranjem vsebin z interneta so lahko v ZDA zelo visoke, saj je najvišja zagrožena odškodnina 150.000 dolarjev za posamezno kršitev (torej eno skladbo). Čeprav je vsem jasno, da ima povprečen kršitelj po tem štetju na svojem disku več milijonov dolarjev težko zalogo, ki je tako ali tako nikoli ne bo mogel odplačati, je namen zastraševati. Tovrstnih primerov je bilo vseeno zelo zelo malo, kasneje pa so uvedli sistem six-strikes. Gre za stopnjevanje ukrepov glede na ponavljajoče kršitve, vse od opozoril pa do resnejših posegov, kot je omejevanje internetne povezave in zniževanje njene hitrosti.

Na poseben način pa se je kršiteljev avtorskih pravic lotilo podjetje Rightscorp iz Kalifornije. Prepričani so, da je učinkoviteje od zastraševanja z visokimi zneski ljudem ponuditi možnost, da se za svoje početje odkupijo z manjšim zneskom. Kot pravijo sami, gre za podobno razliko kot je med prometnim prekrškom in kaznivim dejanjem. Rightscorp je ubral strategijo pošiljanja opozoril o kršitvi ponudnikom dostopa do interneta (ISP), ki imajo pod nadzorom zaznane IP-naslove kršiteljev. Potem od ISP-ja pričakujejo, da bodo opozorilo posredovali dejanskemu kršitelju, ki ima možnost plačati 20 dolarjev za posamezno kršitev, kar je bistveno ugodneje od zagroženih 150.000 dolarjev, kar mu v sporočilu jasno predočijo.

Rightscorp je sorazmerno mlado podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2009, javnosti pa so delnice ponudili lani. Njihovi največji stranki sta BMG Rights Management in Warner Brothers, ki jim prineseta četrtino oziroma sedem odstotkov prometa. Rightscorp namreč zneske, ki jih kot odpustke plačajo kršitelji, razdeli polovico sebi in polovico lastniku avtorskih pravic, ki jih je najel. Lani je podjetje ustvarilo dobrih 350.000 dolarjev prihodkov, torej so uporabnikov iztisnili tri četrt milijona. Njihovi pajki podobno kot Googlovi plazijo po internetu in na vseh platformah za deljenje datotek zbirajo podatke (predvsem IP-naslove) o računalnikih, ki delijo avtorsko zaščitene vsebine. Rightscorp trdi, da imajo način, kako lahko enolično sledijo posameznemu uporabniku, četudi se njegov IP-naslov menja. Končno identifikacijo še vedno opravi ISP, a Rightscorp mu lahko posreduje vse IP-številke, s katerih je bila ob določenem času izvedena kršitev.

To je pomembno zato, ker na ta način ISP-je prisilijo v dejansko posredovanje obvestil svojim odjemalcem. Rightscorp namreč ugotavlja, kdo je večkratni kršitelj, kjer potem ISP-ji skorajda nimajo več izbire, če si ne želijo nakopati tožb po DMCA in izgubiti statusa varnega pristana (tolmačenje te zakonodaje v točki, ali so ISP-ji obvezani posredovati opozorila svojim uporabnikom, je različno). Toda ker je čedalje več ISP-jev zainteresiranih za lovljenje večkratnih kršiteljev in sodelujejo v programu six-strikes, ima Rightscorp možnosti za uspeh s svojim poslovnim modelom. Doslej so namreč pridelovali precejšnjo izgubo - lani so stroški znašali dva milijona dolarjev, prihodki pa manj kot pol milijona.

Konec koncev je Rightscorp majhno podjetje v primerjavi z velikimi igralci - to pa so studii na eni strani in ponudniki interneta na drugi strani. In njihovi interesi so diametralno nasprotni, saj si ISP-ji ne želijo odklapljati naročnikom, ki jim mesečno plačujejo naročnino. Studii in založniki po drugi strani želijo omejiti nelegalno kopiranje vsebin. Zato je six-strikes kompromisni sistem, ki nekako ustreza in hkrati ne ustreza vsem deležnikom.