Musk in Wyler bi s 700 sateliti zagotavljala internet

Ameriški milijarder in poslovnež Elon Musk, ki ga poznamo kot ustanovitelja SpaceX in soustanovitelja PayPala, Tesla Motors in Zip2, se podaja na novo tehnološko področje. Celemu svetu želi zagotoviti dostop do interneta, za kar bi potreboval 700 satelitov in več kot milijardo dolarjev. Glavni problem bo prvo.

Očitno je v satelitskem internetu prihodnost, saj Musk ni prvi, ki je javno izrazil načrte v tej smeri. Google bi si vstopnico v satelitski internet kar kupil, O3b v podekvatorialni regiji že ponuja internet (izstrelili so štiri satelite, prav toliko jih še sledi), Facebook pa se je odločil, da so boljša kot sateliti kar letala. Kanadski MSCI je satelitski internet po celem svetu leta 2011 obljubljal za prihodnje leto, a v zadnjem času od njega ni bilo nobenih novic. Google se poigrava celo z idejo o balonskem internetu.

Musk je znan po tem, da mu tehnološki projekti uspejo. SpaceX in Tesla Motors sta daleč največja uspeha, PayPal, ki sicer ni čisto njegov, pa prav nič ne zaostaja. Zato velja vzeti Muskove napovedi resno. Sodelovati kani z nekdanjim googlovcem in ustanoviteljem O3b Gregom Wylerjem, ki je ustanovitelj podjetja WorldVu Satellites. Pogovarjata se o 700 satelitih, ki bi tehtali dobrih 100 kilogramov, kar je približno polovico manj od trenutnih komercialnih komunikacijskih satelitov. Njihovo število bi bilo s tem približno desetkrat večje od Iridiuma, ki ga sestavlja 72 operativnih satelitov, ki nudijo pokritost za telefonske in tekstovne komunikacije.

Wyler in Musk se pogovarjata s Florido in Coloradom glede lokacije tovarne za proizvodnjo satelitov, kar bo eden izmed prvih korakov v projektu, če bo ta dejansko stekel. Izstrelitev bo bržkone opravilo kar podjetje SpaceX, bistveno večji problem pa bosta birokracija in usklajevanje. Pomemben dejavnik bo tudi cena, saj trenutni komunikacijski sateliti stanejo nekaj milijonov dolarjev; Musk in Wyler želita ceno zbiti pod milijon dolarjev, da bi bil projekt dostopnejši.

Satelitski internet bi bil namreč najuporabnejši prav v revnejših delih sveta, saj ima razviti dostop že dobre ožičene povezave. Te so v vseh pogledih superiorne, ker so hitrejše, cenejše in imajo manjšo zakasnitev, a je njihovo postavljanje drago. Musk in Wyler bosta morala zato najti res poceni alternativo.