EU: Irska Applu nudila nedovoljeno državno pomoč

Evropska komisija je danes pojasnila razloge, zakaj je junija začela preiskavo zoper Irsko zaradi suma davčnega popuščanja Applu, Starbucksu in Fiatu. Preliminarni rezultati preiskave kažejo, da dogovori irske vlade z Applom glede višine obdavčitve štejejo kot nedovoljena državna pomoč, zaradi česar Applu grozi večstomilijonska globa.

O Applovi davčni obravnavi smo že večkrat obširno pisali, pri čemer velja poudariti, da podobne trike in sheme uporabljajo tudi ostale multinacionalke. Ameriška podjetja prodajo na vseh tujih trgih izvajajo prek irske podružnice, ki ima na Irskem zelo ugodno davčno obravnavo. Poleg že tako nizkega davka na dobiček, ki tam znaša 12,5 odstotka, uspejo podjetja v pogajanjih z državo izposlovati še dodatno znižanje davčne stopnje.

Da pa so efektivne davčne stopnje res nizke, podjetja uporabijo zvito davčno strukturo, s katero obdavčljive dobičke prek nizozemske podružnice prekanalizirajo na podjetje v davčni oazi. Zaradi specifične irske zakonodaje slednje ni davčni rezident nikjer, tako da so dobički neobdavčeni. Apple v ta namen uporablja podružnice Apple Operations International (AOI), ki je na vrhu verige podružnic, ter Apple Operations Europe (AOE) in Apple Sales International (ASI). Pod drobnogledom Evropske komisije sta AOE in ASI, ki kljub večmilijardnim prihodkom vsako leto plačata le nekaj deset milijonov davka.

Komisar za konkurenco Joaquín Almunia pojasnjuje, da sta problematična zlasti davčna dogovora iz leta 1991 in 2007, ki ju je irska vlada sklenila z Applom, da bi ta v zameno za zelo nizke davke na Irskem odprl čim več delovnih mest (v Corku zaposlujejo 4000 ljudi v edini proizvodni tovarni izven ZDA). Komisija meni, da sta ta dogovora predstavljala nedovoljeno državno pomoč, zlasti ker se dogovor iz leta 1991 dolgih petnajst let ni spreminjal, temveč so isti popusti veljali ves čas. Irski očitajo, da je pravila prikrojila tako, da je Apple vsako leto plačal 20-30 milijonov evrov davka, ne glede na dejansko prodajo. Irska ni niti poizkušala izračunati vpliva transfernih cen, kar je nujno potrebno za pravično obdavčitev dobičkov, ki nastajajo ob prodaji med povezanimi podjetji.

Zanimiva je tudi informacija, da je Apple v letu 2013 v ZDA ob prodaji v višini 62,7 milijard dolarjev ustvaril rezervacije za dobiček v višini 12 milijard dolarjev, medtem ko je izven ZDA ob prodaji 88 milijard dolarjev rezerviral le dobro milijardo dolarjev za davke. Apple prodajo izven ZDA vodi prek AOI na Irskem.

Komisija še ni sprejela dokončne odločitve, grozita pa mu globa in plačilo zaostali davkov v skupni višini 10 milijard dolarjev. Apple se je na očitke odzval z besedami, da so poslovali v skladu z zakonodajo. Irska zatrjuje, da Apple ni imel nobene prednostne obravnave. Apple ni edino podjetje in Irska edina država, ki ju preiskuje EU, saj so pod drobnogledom tudi Luksemburg, Belgija in Velika Britanija ter Starbucks in Fiat.