Apple, Microsoft in davki

V soboto je New York times objavil precej odmevno zgodbo o Applovi strategiji za izogibanje davkom, kjer so s prerazporeditvijo prihodkov v svojo hčerinsko družbo v Nevadi (za ameriške prihodke) oz. na Irskem (za tuje prihodke) prihranili vsaj 2.4 milijarde dolarjev samo lani. Hitro so se oglasili še drugi mediji s trditvami, da povsem isto že leta počne tudi Microsoft, ki je sicer prihranil nekoliko manj (4.3 milijarde, a v obdobju zadnjih 15 let), vendar bi ta denar zvezna država Washington še kako krvavo potrebovala za investicije v šolstvo in druge javne storitve. Splošno je problem precej endemičen v tehnološki industriji, ki v povprečju plačuje davek na prihodke pravnih oseb v višini ~10%, vsaj za tretjino manj od podobno situiranih podjetij iz drugih branž.

Poglejmo najprej Applove poteze v domači Kaliforniji. Leta 2006, ko so jim prihodki in posledično vrednost delnice začeli močno rasti, so v 200 kilometrov oddaljenem Renu (Nevada) odprli podružnico Braeburn Capital, namenjeno upravljanju njihovih ameriških prihodkov. Braeburn (na prvi sliki), ki deluje iz manjše pisarne z pol ducat računalniki v ne preveč ugledni četrti, vzame Applove prihodke iz prodaje iNapravic in iStoritev ter jih reinvestira v delnice, obveznice in druge zanimive investicije. Pri tem ji gre dobro, saj so samo v zadnjih 5 letih iz tega naslova zaslužili dodatno poltretjo milijardo dolarjev, ki pa je povsem brez davčnih obveznosti, saj Nevada, dežela kazinojev, ne obdavčuje ne dobička ne prihodka pravnih oseb, kot tudi ne kapitalskih dobičkov (vse stopnje so 0%). Pri tem seveda niso edini. Tehniko z veseljem koristijo tudi Microsoft (več o njih spodaj), Cisco, Oracle, Harley Davidson in številna drugo ameriška podjetja (vzhodnjaki pa preko Delawara, ki ima podobni režim). Obenem so zoper kalifornijskem parlamentu naperili precej lobističnih ukrepov in dosegli pomembna povišanja davčnih olajšav za raziskave in razvoj v letih 1996, 99 in 2000 (vsaj 412 milijonov manj davka samo za Apple) in potem še dodatne olajšave za podjetja, ki znatni delež svojega dohodka ustvarijo v tujini (bistveno več, približno 1.5 milijarde dolarjev manj davka v Kaliforniji vsako leto).

S tujimi prihodki (od prodaj v Evropi, Aziji in Afriki) so imeli nekoliko več dela. Tehniki se pravi "dvojni irski sendvič" (Double Irish) - včasih še z Nizozemsko v sredini (več). Izkorišča Irsko reformo davčne zakonodaje iz leta 1999, ki je davek od prihodka pravnih oseb postavila enotno in posebej nizko, pri 12.5% (v ZDA 35% na zvezni ravni), z le malo pravili proti izogibanju davkov. Apple je že pred tem v državi ustanovil prvo hčerinsko družbo (Apple Operations International, v 100% lasti), njeno vodstvo pa postavil v eni od davčnih oaz (Baldwin Holdings Unlimited, Britanski deviški otoki), zaradi česar je irska davčna uprava ne smatra za njenega davčnega zavezanca. Ta hčerinska družba je nosilec krovne pogodbe z kalifornijskim Applom, po kateri lahko prodajajo iNapravice na trgih zunaj ZDA, vendar sami v resniči ničesar ne prodajajo. To počne še eno hčerinsko podjetje (Apple Sales International), v 100% lasti prve hčerinske družbe, ki pa je Irski davčni rezident. Zdaj pa se začne zabava. Drugo hčerinsko podjetje prodaja iNapravice, prihodke pa takoj prenese na prvo hčerinsko podjetje pod postavko licenčnine za uporabo Applovih pravic intelektualne lastnine. Irski dacarji vidijo samo visoke odhodke v smer davčnega nerezidenta (zaradi upraviteljstva prve hčerinske družbe v davčni oazi), zato drugi hčerinski družbi ostane le malo obdavčljivega dobička, tako da plačajo 0 ali le malo davka po že tako nizki stopnji 12.5%. Še dodatne olajšave je mogoče doseči s transferjem od druge do prve hčerinske družbe skozi Nizozemskega posrednika, ker ima Irska z Nizozemsko sklenjen preferenčni davčni sporazum. Irska bi sicer lahko trdila, da so plačila v nerezidenta prenapihnjena (po ti. pravilih o transfernih cenah), vendar od omenjene reforme to počno izjemno redko. Na Irskem se tako ne plača skoraj nič davka, tako da prvi hčerinski družbi ostane več, kar potem potuje na Deviške otoke. Direktor tam je Peter Oppenheimer, Applov finančni direktor, ki živi in dela v Kaliforniji. Podobne mehanizme, pravi Wikipedija, naj bi imeli na voljo tudi Google, Oracle in kup ameriških farmacevtskih gigantov.

Obenem prva hčerinska družba iz Kalifornije dobiva znatna plačila za "raziskave in razvoj" novih izdelkov, na kar je težko postaviti primerno transferno ceno, s čimer Apple elegantno iz ZDA spravi velik del obdavčljivih prihodkov. Po lanskem davčnem poročilu so tako v tujini ustvarili kar 70% prihodkov, pri čemer naj bi bila realno kvečjemu 50, pravijo nekateri davčni strokovnjaki. Evropska baza tako zagotavlja ne samo znatne davčne prihranke na stari celini, ampak tudi pomemben mehanizem za znižanje preostale davčne osnove v ZDA. Mogoče je vredno dodati še, da so evropski iTunes prihodki (1 milijarda dolarjev letno, tj. 20% vseh) organizirani posebej, skozi podjetje ITUNES SARL v davčno prijaznem Luksemburgu.

Bodi dovolj o Applu. Podobna zgodba, le z nekoliko nižjimi številkami, se dogaja tudi dve zvezni državi severneje. Microsoft v zvezni državi Washington plačuje tudi poseben davek na prihodke iz pravic intelektualne lastnine (royalties tax) v višini 0.484% na bruto prihodke. To vključuje tudi plačila za skoraj vse Android telefone. Oziroma točneje, bi jih moralo, če ne bi Microsoft že od leta 1997 vse te prihodke peljal skozi Nevado, kjer je davčna stopnja na njih spet 0%. Tako so prihranili 1.51 milijarde dolarjev v 15 letih, oz. potencialno 4.3 milijarde, če podjetju ne bi bilo uspelo zlobirati znižanja te stopnje s prvotnih 1.5% in doseči izvzem licenc ne-washingtonskih rezidentom (od lani dalje). Nekje 300 milijonov na leto, kar niti ne bi bil tak problem, če ne bi imel Washington že od začetka finančne krize znatne luknje v državnem proračunu (skupaj 2.8 milijarde letno). Posledično so bili primorani močno zmanjšati financiranje v osnovne, srednje šole in fakultete, kar je po besedah nekdanjega Microsoftovega zaposlenega in zdaj advokata na blogu microsofttaxdodge.com vodilo v "zoprno situacijo", da je kar petina novih univerzitetnih študentov tujcev, ker pač plačajo več za šolnine od domačinov. Na tako neprimerne argumente niti ni težko odgovoriti, vendar je Microsoft raje napadel državo, kot češ, da slabo skrbi za izobraževanje mladih. Obenem so dosegli, da je vodja državnega davčnega urada njihova nekdanja zaposlena, sicer soproga zdajšnjega vodje produktne linije Office.

Nič nepričakovanega ali novega pod soncem.