Apple lani plačal dva odstotka davka na dobiček, konkurenca še bolj skopa

Udrihanje po Applu je v zadnjem času moderno, zlasti zaradi neskončnih tožb zaradi kršitev patentov in modelov ter ciničnega odnosa, a kar takoj povejmo, da se spodaj opisanih davčnih trikov poslužujejo vsi. Meja med izmikanjem in utajo davkov je namreč sila tanka in Apple, Microsoft, Google in ostali velikani si lahko privoščijo najboljše strokovnjake, ki poskrbijo, da je njihova davčna osnova karseda nizka.

The Sunday Times je v poročilu, ki ga je Apple posredoval ameriškemu regulatorju trga vrednostnih papirjev (SEC), izbrskal, da Apple izven ZDA plačuje manj kot dva odstotka davka na dobiček. V preteklem fiskalnem letu so plačali 713 milijonov dolarjev davka na dobiček 36,8 milijarde dolarjev. Ker Apple tako čez palec pogledano polovico dobička ustvari izven ZDA, je to pomembno. Še bolj zgovoren pa je podatek, da je davek na dobiček v ZDA 35 odstotkov, na Irskem, kjer ameriška podjetja rada ustanovijo evropske firme, pa 12,5 odstotka na dobiček iz poslovanja in 25 odstotkov na ostale dobičke.

Ko so se na Irskem pojavile ideje o zvišanju tega dobička, kar so zahtevali kreditodajalci, so IT-velikani posvarili irsko vlado, da bi to poslalo izrazito negativen signal in preplašilo vlagatelje. Irska je pač priljubljen otok za izogibanje previsokim davkom. O nadaljnjih metodah, kako to stopnjo efektivno še zbiti (metodi se pravi dvojni irski sendvič z nizozemskim nadevom), smo že obširno pisali. Trik je v ustanovitvi še ene družbe, ki posluje na Irskem, a ima sedež v davčni oazi. Ta družba je potem lastnica tretje družbe, ki ima sedež na Irskem in prodaja izdelke za Evropo, hkrati pa prvi družbi plačuje visoke licenčnine, tako da računovodsko ne prikaže dobička. Ves dobiček pobere podjetje, ki ima sedež v davčni oazi (in vmes naredi še ovinek skozi Nizozemsko). Za prodajo izdelkov v ZDA pa niti ta ovinek ni potreben, ampak se denar v oaze preliva v obliki licenčnin na izdelke.

Vse to je že znano, novost so le sveže številke. Predlani so plačali 2,5 odstotka davka na dobiček v vrednosti 24 milijard dolarjev. Lani se je dobiček povzpel za 53 odstotkov na 37 milijard dolarjev, povprečna obdavčitev pa je padla na 1,9 odstotka. Tega denarja seveda Apple ne more enostavno prenesti v ZDA, zato se njegove denarne rezerve v tujini kopičijo. Konec septembra so imeli že 82,6 milijarde dolarjev gotovinskih sredstev v tujini, lani pa okoli 70 milijard dolarjev. Hkrati pa Apple z računovodsko mahinacijo, ki so jo ob enormnem dobičku lahko privošči, poskrbi še za bonus v prihodnosti. Čeprav davkov v ZDA na ta dobiček ne plačajo, vseeno oblikujejo rezervacije za prihodnost. Če jih ne bodo potrebovali, bodo ob njihovi sprostitvi samo s to operacijo pridelali 10 milijard dolarjev dobička.

Apple ni edini grešnik. Microsoft, Amazon, IBM in Google, če omenimo le največje, počno enako. Amazon je lani plačal 0,4 odstotka davka na svoj dobiček v tujini. Google je obdavčitev zbil na 1,8 odstotka. Ali je takšno početje legitimno, presodite sami.