Proti Soncu!

Dare Hriberšek

4. avg 2018 ob 19:01:59

Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank, in sicer, zakaj je atmosfera sonca tudi do tristokrat bolj vroča od njegove površine, potem vzroke za nastanek solarnega vetra in kaj v sončevi koroni povzroča velikanske izbruhe plazme in magnetnih polj, ki jim pravimo koronarni izbruhi mase.

Do bi lahko dosegla sonce bo morala sonda zemljo zapustiti z veliko hitrostjo, to je tudi razlog, da bodo uporabili trenutno drugo najmočnejšo raketo v arzenalu. Najmočnejša je sicer povsem nova Falcon Heavy, ki jo je SpaceX uporabil za izstrelitev Starmana, ki zdaj v Teslinem Roadsterju potuje po vesolju.

Sonda bo po izstrelitvi pot nadaljevala proti Veneri, katere gravitacijo bo uporabila za zmanjšanje svoje hitrosti in dosego predvidene orbite okoli sonca. 5. novembra se bo nato prvič močneje približala soncu, nato pa nadaljevala s kroženjem okoli njega. V naslednjih sedmih letih je predvidenih 24 krogov, med katerimi se bo površini naše zvezde vedno bolj približevala, dokler se ji ne bo v zadnji orbiti približala na šest milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi sončevo korono. V tem trenutku bo njena hitrost znašala okoli 700.000 kilometrov na uro.

Sončeva korona je ekstremno vroč plinast atmosferski obroč, zato je sonda primerno zaščitena pred vplivi vročine in radiacije. Zaščitna plast, izdelana iz ogljikovega kompozita je debela slabih 12 centimetrov in zdrži temperature do približno 1400 stopinj. Po načrtih naj bi njeni merilni instrumenti med sedemletno torturo ves čas delovali na približno 30 stopinjah Celzija.

Doslej je človeštvo najbližje soncu poslalo plovilo Helios 2, ki se je leta 1976 soncu približalo na 43 milijonov kilometrov, kar predstavlja približno desetino razdalje, na kateri okoli sonca kroži Merkur.