Snowden zadovoljen s svojo misijo, NSA se utaplja v podatkih

Kar se tiče Snowdna, je njegova misija opravljena. Tako je dejal v predbožičnem intervjuju za Washington Post. Čeprav to ne pomeni, da se lahko vrne v ZDA, kamor sodeč po trenutnem še zelo dolgo ne bo mogel, je zadovoljen z izplenom.

Trenutno živi v Rusiji in dela za neimenovano spletno stran, sicer pa bolj malokrat zapusti svojo domovanje, pravi. A dosegel je svoje, pravi, misija je zaključena, saj je svetu razkril prisluškovanje NSA. Pravi, da ni želel spremeniti družbe, ampak ji dati možnost, da sama odkrije, ali to želi.

Njegov uspeh je pravzaprav bolj mlačen. Res se je NSA znašla pod drobnogledom javnosti in še nikoli doslej se ni toliko govorilo o tej organizaciji, ki ji je do letos uspevalo ostajati v ozadju in ne dvigovati (preveč) prahu. Tega sedaj ni več, dejansko se premika tudi v zakonodaji, saj so podjetja uspela izsiliti dovoljenje, da povedo za odredbe sodišča po FISA o izročanju podatkov. A po drugi strani javnost ni tako ogorčena, kot bi bil Snowden morebiti pričakoval. Še vedno je veliko ljudi apatičnih, saj da se jih to ne tiče, ker bodisi niso dovolj pomembni, da bi jim kdo sledil, bodisi nimajo ničesar skriti. Nemajhna množica ljudi verjame, da je tako prisluškovanje pozitivno in odtehta preprečene teroristične napade. Nekako se ne moremo znebiti občutka, da psi lajajo, karavana pa gre dalje. Morebiti najlepša ilustracija je seznam največkrat iskanih besed na Googlu. Na njem ni ne Snowdna ne NSA ne Prisma.

Naslednji dan je Snowden presenetil še z alternativno božično poslanico, ki jo je predvajal britanski Channel 4. V njej je zapisal, da danes rojeni otrok ne bo poznal koncepta zasebnosti. Mogočna misel, ki pa je vsaj malo v nasprotju s Snowdnovim intervjujem, da mu je misija uspela. Razen če njegova misija res ni bila spremeniti sveta, potem lahko to šteje kot neuspeh. Kakorkoli, Snowden dodaja, da je zasebnost pomembna, ker nam omogoča določiti, kdo smo in kaj želimo biti. Današnja tehnologija, ki je bistveno bolj razvita od teiste, ki si jo je predstavljal Orwell, pa nam to onemogoča.

Kakorkoli, NSA ima ogromno podatkov. Ugotavljali smo že, da beležijo telefonske pogovore po vsem svetu in iz prometnih podatkov ugotavljajo kdo je s kom povezan. In teh podatkov je veliko. Tako veliko, pravi William Binney, upokojeni visoki uradnik v NSA, da to predstavlja problem. NSA gradi nov center v Utahu, ki bo lahko shranil 100.000-krat več podatkov kot ameriška kongresna knjižnica. A podatkov je tako veliko, da se v njih skorajda ne znajdejo več, trdi tudi Snowden. Binney opisuje projekt ThinThread, ki bi na internetu zbral vse mogoče podatke, odstranil informacije o Američanih, in iz preostanka izluščil bistvene prometne podatke o komunikaciji. ThinThread ni nikoli zaživel, Binney in še dva analitika pa so napovedali upokojitev.

Kmalu za tem je NSA postavila Trailblazer, ki pa je nastajal s pomembno razliko. Ni imel zaščite za podatke o Američanih (ThinThread bi jih šifriral, tako da bi jih bilo mogoče brati le z odredbo sodišča), gradil pa ga je zunanji pogodbeni izvajalec.