Italija sprejela problematičen "Googlov zakon" v boju zoper izmikanje plačilu davkov
Matej Huš
25. dec 2013 ob 14:26:47
Italija je sprejela nov zakon, s katerim bo poizkusila preprečiti izmikanje plačilu davkov, ki ga izvajajo IT-velikani. Po novi zakonodaji, ki jo mediji v žargonu imenujejo kar Googlov zakon, bodo morala italijanska podjetja oglasni prostor na internetu kupovati od italijanskih podjetij. Zakon pa ima samo dve težavi: je v nasprotju z evropskim pravom in je popolnoma neučinkovit.
O izogibanju davkom multinacionalk v EU smo že obširno pisali. Poenostavljeno povedano podjetja ustanovijo svoje podružnice na Irskem, kjer je obdavčitev dobička zelo nizka (12,5 odstotka), a niti tam ne pridelajo omembe vrednega dobička. Irska podružnica prodaja po celotni EU, sama pa plačuje visoka nadomestila za rabo intelektualne lastnine drugim podružnicam v davčnih oazah (Bermudsko otočje, Britanski Deviški otoki itd.) in tako ves dobiček prek vmesne postaje na Nizozemskem preusmeri tja. Rezultat so neverjetno nizke efektivne davčne stopnje, zaradi česar evropske države preiskujejo Google, Apple in ostale, pa tudi v ZDA se morajo zagovarjati.
Italijani so se problema lotili z macolo. Novi zakon zahteva, da italijanska podjetja kupujejo oglasni prostor v internetu od podjetij z italijansko davčno številko. Veliko italijanskih pravnih strokovnjakov in nekateri politiki opozarjajo, da je to v neskladju z evropsko zakonodajo, ki ščiti pred diskriminacijo v EU. Podjetij ni mogoče prisiliti v poslovanje s podjetji iz neke države ali jim prepovedati poslovanje s podjetji iz drugih evropskih držav, kar poizkuša doseči ta zakon. Celo na javne razpise proračunskih porabnikov se lahko prijavljajo podjetja iz cele EU, zato zasebnim podjetjem res ni mogoče omejevati poslovanja na Italijo.
Dodatna težava pa je, da četudi bi zakon obveljal, ne bi dosegel ničesar. Ker zahteva, da podjetja oglasni prostor kupujejo od subjektov z italijansko davčno številko, bi Google po italijanskih zakonih lahko prodajal oglasni prostor v Italiji prek posrednika z italijansko davčno številko, ki pa še vedno ne bi bil italijanski davčni zavezanec. In tako bi vse ostalo po starem.