Isohunt mrknil

Po sedmih letih in pol tožarjenja ima Gary Fung, ustanovitelj popularnega torrent iskalnika IsoHunt, očitno dovolj. Poravnava z MPAA je bila podpisana ta četrtek, v njej pa se je Fung zavezal trajno zaustaviti svojo spletno stran ter nekje napraskati 110 milijonov dolarjev odškodnine za tožence-oškodovance, kjer seveda najdemo največje ameriške filmske studije. MPAA seveda že slavi.

Podpis poravnave je bil bolj ko ne le še vprašanje časa. V začetku novembra si je ameriško okrožno sodišče v Los Angelesu že tako želelo njegove prisotnosti (je sicer Kanadčan, iz Vancouvra) zaradi pogajanj o 600 milijonski odškodnini. O krivdi so odločili že letos spomladi. Takrat je bil spoznan za odgovornega pomoči pri kršitvi avtorskih pravic (contributory copyright infringement), se pravi, da je odgovoren za dejanja svojih uporabnikov, ker ima tako veliko roko pri tem, kar delajo. Na podoben način so ameriška sodišča razmetala najprej Grokster (2005) in kasneje LimeWire (2011). Fungu so v škodo šteli predvsem to, da je na forumu aktivno (in osebno - what a player) uporabnikom pomagal najti željene torrente, kot tudi, da je prvi strani uporabnike vzpodbujal, da naložijo torrente za trenutno najbolj vroče filme. S tem je, po mnenju sodišča, promoviral čimbolj enostavno piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin, kar je po precedenčni sodbi v zadevi Grokster tudi kriterij za obsodbo upravljavca strani za dejanja njegovih uporabnikov. Skratka, da se že od daleč vidi, da gre predvsem/izključno za piratstvo. To je lep, preprost in v marsičem zelo prikladen test. Temu primerno so potem razbili še njegovo obrambo, da ga odgovornosti odreši brisanje prijavljenih torrentov (ti. DMCA safe harbor). Fung naj bi imel o stanju torrentov na svoji strani "intimno znanje" (red-flag knowledge), se pravi, mu je bila protipravnost torrentov na splošno dovolj znana, da jih ne bi smel dovoljevati na svoji spletni strani. Posledično se s tem, da jih je vestno brisal ob prijavi, tudi ni mogel braniti.

Kaj bo zdaj, je zanimivo vprašanje. Podpisanega denarja nima in ga najbrž tudi ne misli plačati. Sam na svojem blogu pravi, da se bo najprej posvetil fotografiji, čez čas pa da se vrne s kakim zanimivim projektom preko kickstarterja. Pa vpliv na torrent sceno? Bolj ko ne nikakršen, ker je konkurence (podobno kot pri Silk Roadu) več kot dovolj. Nekatere države so celo vesele, da imajo domače, lokalne torrent strani, ker to potem njihovim ISP-jem prihrani znatne stroške zaradi manjše rabe mednarodnih vodov.

Sicer pa se že tako dobro ve, da pirati pač ljubijo produkte industrije zabave in potem, na koncu meseca, dejansko zapravijo več od nedeljskih uporabnikov, ki so zgolj naročeni na npr. Netflix SiOL TopTrio. Švicarji so iz tega razloga že večkrat ostro prepovedali pregon piratstva za osebne namene, vključno s pravico založnikov, da bi se nekako prebili do imen za IP-ji v torrent swarmih. Zanimivo pa bo v Veliki Britaniji, kjer imajo zakon po ameriškem vzoru (DEA - digital economy act of 2010) že sprejet, vendar pa bodo vsi podzakonski akti in z njimi vred začetek veljave prišli na vrsto šele po letu 2015, kar bo predvsem po naslednjih volitvah (tam enkrat, daleč v prihodnosti).

Ugledna Londonska poslovna šola (LSE) je v zvezi s tem izdala nedavno študijo, ki prav tako potrjuje, da škoda iz piratstva niti slučajno ni tako huda, kot se zatrjuje. Prodaja CD-jev je resda šla po gobe, a to ne toliko zaradi piratstva kot pač zaradi tega, ker ne živa duša več s sabo ne tovori naprave s CD režo. Vsi ostali segmenti - digital, žive izvedbe (koncerti), merchandizing, pa lepo in smelo rastejo, taboljši potrošniki pa so prav tisti, ki so se predhodno po preverjeni try-and-buy piratski metodi že dodobra zaljubili v želeno vsebino, sploh pa, če jim je isto priporočil še kolega preko družbenega omrežja. Mnenju se, ne sicer v kaki pravno zavezujoči obliki, pridružuje tudi ameriško kabelsko omrežje HBO, oz. avtorji priljubljene in nedavno zaključene serije Breaking Bad. LSE tako industriji priporoča predvsem, naj se predvsem fokusira na prilagoditev na nove čase, ter da naj vendarle malo razmisli tudi o bolj permisivni politiki do remixanja oz. podobnega youtubanja (ali morda celo CC licencah tu in tam) - ker vse sproža kreativnost na eni in dodatno promocijo na drugi strani. Uradni odgovor velikih je za zdaj bolj meh, ker se spet, tako kot ob vsaki večji potrošniški inovaciji dosedaj, bojijo izgube kontrole nad trgom.

Mimogrede, isohunt trenutno še obratuje.