Obama najavil mini reformo NSA

Ameriški predsednik Obama je 9. avgusta presenetil s tiskovno konferenco, na kateri je napovedal nekatere reforme vladnega prisluškovalnega aparata. Gre za prvi tovrstni poskus po Snowdenovih razkritjih v začetku junija; vse do zdaj je namreč administracija vztrajala pri tezi, da je pravzaprav vse v redu, le zaupati jim moramo.

Sprememb bo najprej deležen famozni 215. oddelek Patriot Acta, ki dovoljuje širok dostop do poljubnih poslovnih listin, a brez običajne zahteve po utemeljenem sumu zoper konkretno osebo. Oddelek je dodan z razumevanjem, da oblasti v nuji preprečevanja terorističnih dejanj potrebujejo še malo več pooblastil, kot se je zgodovinsko izkazalo kot potrebno za bolj splošni kazenski postopek. Npr., če bi sumili, da Al Queda pripravlja kemični napad na določenem območju, bi lahko z enim nalogom zajeli poslovno dokumentacijo vseh s kemikalijami založenimi trgovinami v tej regiji, še preden ni imeli pred sabo konkretnega osumljenca. To bi še šlo, a se pooblastilo skoraj nikoli ni uporabljalo v konkretnih terorističnih preiskavah, ampak predvsem kot podlaga za celokupno zbiranje prometnih in vsebinskih komunikacijskih podatkov, ki so potem šli v tiste s kraticami poimenovane analitične programe. 215-ka ima posebno neugoden prizvok prav zaradi enega od prvih Snowdenovih razkritij - naloga tajnega obveščevalnega sodišča FISC, s katerim je mobilnemu operaterju Verizon naložena izročitev prometnih podatkov za vse njihove naročnike (> 100 milijonov ljudi), in sicer za obdobje treh mesecev. Kako točno je to "relevantno za preiskavo terorizma", Obama ni nikoli pojasnil, je pa konec prejšnjega meseca zahteval isti nalog še za naslednje tri mesece ter ga seveda tudi dobil. Posledično tudi ne gre pričakovati, da bi bile spremembe tukaj kaj posebej široke.

Podobno malenkostno mislijo reformirati postopek pred omenjenim sodiščem. Do zdaj je odločanje potekalo povsem enostransko, zgolj na podlagi vladne vloge (ex parte), kar pomeni brez zaslišanja stranke, na katero naj bi se odredba nanašala (tipično kak ponudnik IKT storitev). Po novem bo na zaslišanjih prisoten tudi posebni državni pravobranilec, ki naj bi "zastopal interese javnosti". Ali bo to vplivalo na tako rekoč 100-odstotno stopnjo ugoditve vladnim zahtevkom, bo treba še počakati. V trideset letih poslovanja so namreč zavrnili vsega 11 od skoraj 34 tisoč vladnih zahtevkov za nadzor komunikacij. Je pa Obama ponovil staro obljubo, da bodo nevladni organizaciji EFF izročili tisto eno odločbo FISC iz leta 2011, v kateri so sodniki vendarle zavrnili vladne želje (v močno spremenjeni obliki, seveda). O omenjeni sodbi za zdaj vemo le to, da ima 84 strani, tako da očitno še vsebuje zadeve, ki lahko te sodnike šokirajo. Imenuje jih sicer predsednik vrhovnega sodišča brez potrditve v kongresu, kar je tudi svojevrstna izjema za tako visok položaj.

Še ena lepa: NSA bo dobila posebnega predstavnika za "človekove pravice in zasebnost". Kaj bo tam lahko dosegel, je seveda drugo vprašanje. Organizacija je namreč dan pred tem najavila reorganizacijo malo drugačne vrste; v nekaj letih želijo odpustiti 90 % obstoječih sistemskih administratorjev, posebej tistih, ki delajo zunaj glavne stavbe v Marylandu pri katerem od pogodbenih izvajalcev. Po sami naravi dela naj bi namreč imeli daleč preveč pravic, s tem pa tudi skušnjav po žvižganju.

Najavljene spremembe vključujejo tudi novo spletno stran z več informacijami, kaj je dovoljeno posamezni vladni agenciji, ter ustanovitev "posebne komisije", ki bo poskrbela za neodvisni pregled obstoječe zakonodaje. Prvo poročilo naj bi spisali v dveh mesecih, končno še letos, žal pa bosta obe zgolj posvetovalne narave.

Celostno gledano ne gre za nič večjega oziroma vsebinskega, ampak bolj za površinske spremembe in bledi poskus administracije, da si malo izboljša svojo javno podobo. Najbrž so zato tudi objavili novico v petek zvečer, ne pa na kak normalen delovni dan.