Microsoft bi rad povedal resnico o sodelovanju v Prizmi

Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot neprimernih, vsekakor pa naj ne bi izročali nobenih vsebinskih podatkov (pogovori, videoklici, klepeti). Potem pa Snowden, ki je povedal, da z FBI (ki je tehnični partner pri Prizmi) delijo čisto vse, vključno s šifrirnimi ključi. Pa ne samo Skype, še SkyDrive in Outlook.com. Še več, preden so Outlook.com ponudili javnosti, so se z Fedsi že zmenili za backdoor prestrezanje po obstoječem standardu CALEA. Prvi testi so bili vzpodbudni in NSA v svojem poročilu piše, "da je posnetek prestrezanja Skype pogovora izjemno kvaliteten", pripadajoči metapodatki o klicatelju in klicanemu pa da "izgledajo popolni".

Je Microsoft ves čas zavajal javnost? Če gre verjeti Snowdnu, vsekakor, ampak najbrž bo bolj pošteno reči, da so par stvari pač "zamolčali". To pa zato, ker je bilo njihovo sodelovanje v Prizmi označeno kot tajno. Nikomur, ne subjektu prisluškovanja, še manj pa širši javnosti, niso smeli razkriti dejstva, da se mu prisluškuje. Če je verjeti še pisanju Washington Posta, morda Microsoftovci sami sploh niso vedeli, komu in kdaj se prisluškuje, ker so za vse skupaj skrbeli s strani FBI odposlani tehniki.

Pravni okvir za tak režim zagotavlja ameriški zakon FISA, ki ureja prestrezanje komunikacij v tujini ("foreign intelligence"). V skladu s FISO bo ameriško podjetje primorano k sodelovanju, če mu to v svojem nalogu naloži bodisi posebno za to ustanovljeno tajno sodišče FISC (hint: ugodijo 100% vladnim prošnjam v to smer) bodisi sam generalni državni tožilec, Eric Holder. Iz razkritij prejšnjega tedna vemo, da je Holder takšno odredbo Microsoftu poslal 4. februarja 2011, prisluškovanje pa se je začelo naslednji dan. Zdaj, običajne pravosodne odredbe se nanašajo na eno kaznivo dejanje in kvečjemu nekaj (dva, tri, štiri) naslovnike, ki jim je treba prisluškovati v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Odredbe po FISI niso take sorte. Kot smo lahko videli v primeru tiste, ki je bila poslana največjemu mobilnemu operaterju Verizonu, se je nanašala na vse od skoraj 100 milijonov njihovih naročnikov, za obdobje 3 mesecev. Holderjeva odredba se je najbrž brala podrobno: "1) NSA vam bo poslala zahtevke za prisluškovanje določenim osebam, vi jim boste ugodili. 2) Ne obstoja ne vsebine te odredbe ne smete sporočiti nikomur. 3) Ta odredba velja tri mesece. 4) Čez 3 mesece dobite novo odredbo.". Tovrstnim odredbam se pravi general warrants ("splošne odredbe"), ker ne konkretizirajo ne naslovnika ne namena posega v zasebnost, to specifično zato, da vladi puščajo strašno proste roke. Ironija je hotela, da med razlogi za ameriško osamosvojitev od Velike Britanije najdemo prav kljubovanje tovrstnim dokumentom, saj so si britanski imperialisti prav z njimi zagotavljali neomejen vstop v hiše revolucionarno razmišljajočih kolonialistov. Četrti amandma jih eksplicitno prepoveduje:

[and] no Warrants shall issue, but upon probable cause, supported by Oath or affirmation, and particularly describing the place to be searched, and the persons or things to be seized.

FISA je torej bržkone neustavna. Tako tudi že ves čas trdi Snowden, ki pravi, da s svojimi razkritji ni kršil nobenega zakona, ker je zgolj opozoril na stvari, ki se v skladu z ustavo ne bi smele goditi, in torej niso zakonite zgolj zato, ker so zapisane v dokumentu z oznako "zakon". Ampak neustavnost FISE mora nekdo ugotoviti in jo potem še odpraviti. Vrhovno sodišče je februarja letos imelo možnost, da bi začelo delati na tem, pa se je s 5 proti 4 odločilo, da še ni pravi čas za to. Druga možnost leži pri Kongresu, ki bo moral čez dve leti poskrbeti za podaljšanje tistih najbolj spornih določil FISE. Nekateri kongresniki že grozijo, da tega ne bodo storili (med njimi tudi sam avtor Patriot Acta, zanimivo), ampak hej, podobno je bilo tudi lani, ko so tik pred novim letom našli čas še za to. Glede na to torej, da sta tako vrhovno sodišče kot tudi kongres imela možnost, da ustavita vso to norost, je od Microsofta kar težko pričakovati, da se bo šel pravičnika in nehal sodelovati z FBI/NSA.

A kot kaže, jih je vest izguba večjega števila naročnikov vendarle prepričala, da je vredno vsaj poskusili. Po ponedeljkovem razkritju globine njihovega sodelovanja z NSA je njihov prvi pravnik vrhovnemu državnemu tožilcu Holderju poslal pismo, v katerem ga precej nergaje prosi, naj jih vendarle odveže zaveze k tajnosti in jim tako omogoči objavo dodatnih podrobnosti o količini in obsegu zahtevkov, ki jim jih pošilja NSA:

Microsoft se je vse od izvorne objave [Snowdenovih leakov] prizadeval za konstruktivne pogovore z Ministrstvom za pravosodje (DOJ), Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) in ostalimi člani obveščevalne skupnosti glede naše zmožnosti, da bi o [teh zadevah] smeli spregovoriti javno. Vladi se iskreno zahvaljujemo za delo z nami v tem težavnem obdobju. A moramo dodati, da se pogovori nikakor ne nadaljujejo zadosti hitro. Po tem, ko sta DOJ in FBI zavrnila naš zahtevek, da javnosti razkrijemo več informacij, smo temu primerno vložili pritožbo na FISINO sodišče. Zdaj je skoraj mesec dni po tem, pa nam le to še ni posredovalo odgovora [medtem, ko o skoraj vseh ostalih zadevah odloča po hitrem postopku, op.p.].

Prejšnji teden smo ponovno zaprosili za uradno dovoljenje, da javno pojasnimo naše sodelovanje [v zadevi Skype et al.] v povezavi z [svežim člankom Washington Posta], ki so ga - po naše nepravilno - citirali številni mediji širom sveta. Tudi ta zahteva je bila zavrnjena.

Verjamemo, da [ste seznanjeni] določili naše Ustave, ki vsem osebam zagotavlja svobodno širjenje vesti in mnenj, razen v kolikor ima vlada zoper to resnično upravičen in opredeljen interes. Zato smo mnenja, da je treba bobu reči bob. Številni [NSA-jini] dokumenti so zdaj javno znani. Posledično vlada več ne more imeti razloga, da nam prepove objavo [teh dokumentov], še posebej, če nam bo to omogočilo, da pomirimo skrbi naših strank in pojasnimo nekatere neresnice, ki se širijo v javnosti.

Skratka, Microsoft pravi, da "NSA-jine skrvinosti več niso skrivnosti", zato naj jim že dovoli, da javnosti pokaže, kaj točno dajejo vladi, kdaj, kako in zakaj.

Bolj iskreni najbrž ne morejo biti.

Ironija bo hotela, da ameriška vlada prav ta argument uporablja proti državljanom v tistih (redkih) primerih, ko slednji skrivajo skrivnosti pred njimi. Tipično bo to v primeru rabe enkripcije, npr. če so cariniki že vidli otroško pornografijo na osumljenčevem laptopu, pa ga potem ugasnili in s tem sprožili enkripcijo diska (ojoj). Dejstva o obstoju rečene pornografije so že javna (znana carinskim delavcem), zato naj se ubogi osumljenec več ne bi smel sklicevati na pravico do molka, ko mu sodišče naloži, naj policiji izroči nešifrirano vsebino diska. Saj ve, da vemo, da je kriv. Saj vsebina diska že znana, zato njegov privilegij pred samoobtožbo ne bi pomenil ničesar.

Dodatek: Apple, Google, Twitter in Facebook so zaprosili za isto.