Igranje iger naj bi izboljšalo učinkovitost predelave vizualnih informacij

O vplivih igranja video in računalniških iger je bilo prelitega že ogromno črnila - igranje iger naj bi redilo, nekateri menijo, da zmanjšujejo stopnjo kriminala, spet drugi iščejo povezave s strelskimi pohodi. Verjetno za igranje iger zanje velja enako, kot za večino ostalih stvari; imajo dobre in slabe učinke, resnica pa je nekje vmes. Zdaj pa poglejmo še najnovejšo raziskavo, ki kaže, da igralci iger boljše predelujejo vizualne informacije.

Na Univerzi Duke so namreč analizirali skupino 125 študentov, med katerimi so bili strastni igralci iger in taki, ki tega sploh ne počno. Ugotavljali so, ali med njimi obstojijo razlike v učinkovitosti vidnega kratkoročnega spomina. V ta namen so jim prikazovali krožno postavitev črk za zelo kratek čas, potem pa se je z zakasnitvijo postavitev ponovno pokazala, le da je ena črka manjkala. Ugotoviti so morali, katera črka je izginila. Rezultati so bili prepričljivo na strani igralcev iger, ki so pogosteje in hitreje ugotovili, katera črka je izpadla.

Raziskovalci so pri razlagi dobljenih rezultatov najprej pomislili na možnost, da so igralci iger sposobni dlje obdržati vidne informacije v kratkoročnem spominu, vendar zaradi zasnove eksperimenta ta možnost ni najbolj verjetna. Verjetneje je, da igralci iger hitreje predelajo (tudi večje število) dražljajev v trenutnem vidnem polju, in da imajo boljše razvito sposobnost tvorbe pravilnih zaključkov iz razpoložljivih podatkov. Oboje so namreč sposobnosti, ki so odločilne pri igranju iger, zlasti prvoosebnih streljačin, kjer je treba v delcu sekunde sprejeti odločitev, ali sovraga ustreliti ali ne. Nadaljnje informacije bodo dobili s slikanjem s funkcijsko magnetno resonanco, s katero bodo lahko opazovali, kateri deli možganov pri tovrstnih odločitvah najmočneje delujejo. Znanstveni članek je bil objavljen v Attention, Perception and Psychophysics.