V ponedeljek tožba zoper Apple kot zadnje dejanje e-črkarske pravde

V ponedeljek se bo na ameriškem sodišču začelo zadnje dejanje v e-knjižni vojni, ki se je zanetila pred tremi leti. Amazon je tedaj s svojim poslovnim modelom, ki je vključeval bralnik e-knjig, dolgo knjižno polico in nizke cene (10 dolarjev), praktično zavladal trgu, zato se je konkurenca odločila za nezakonite taktike. Apple in pet založnikov (Hachette Livre, HarperCollins, Simon & Schuster in Macmillan) je izsililo dvig cen knjig. Amazon je namreč knjige kupoval na debelo in pridobil količinsko popust, potem pa jih je prodajal dalje sam. Apple se je odločil za agencijski model, kar pomeni, da so imeli založniki proste roke pri postavljanju cen (12-15 dolarjev), Apple pa je pobral obveznih 30 odstotkov. Težava pa je bila klavzula v pogodbi, ki je določala, da knjige ne smejo biti nikjer ceneje kakor v Applovi trgovini.

Evropska komisija se je z založniki poravnala že decembra, ameriško pravosodje pa prejšnji mesec. Pri tem jim ni izreklo globe, ampak so morali obljubiti, da tega ne bodo več počeli (torej so dobili le s palico po prstih). Apple pa se ni želel poravnati, zato se bo v ponedeljek začel sodni proces. Seveda lahko Apple tvega finančno kazen, če ga izgubi, a podjetju gre za renome. Apple bi se bil lahko poravnal skupaj s petimi založniki, pa tega niso storili. Njihov ugled je precej načet že zaradi očitkov o izmikanju plačilu davkov, priznanje dogovarjanja o cenah in zlorabe monopolnega položaja pa bi ga še bolj očrnile.

Pravosodno ministrstvo ima precej dokazov, nekaj tudi od pokojnega šefa Appla Steva Jobsa. Ta je v biografiji pred smrtjo zapisal, da bodo cene knjig po uvedbi agencijskega modela višje in da bodo potrošniki plačali več, a to da si založniki tako ali tako želijo. Tudi ostali dokazi kažejo, da je Apple ne le določal ceno, ampak založnikom pomagal tudi pri medsebojnem usklajevanju.