Nemško sodišče od Googla zahteva umik žaljivih autocompletov

Nemčija jemlje spoštovanje osebnostnih pravic in zasebnosti precej resno, in prav to se kaže v nedavni odločitvi zveznega sodišča v Frankfurtu, ki od Googla zahteva umik določenih žaljivih predlogov za samodokončanje iskalnega gesla (Autocomplete) iz svojega iskalnika. K sreči ne vseh, ampak samo tiste, ki jih od njega preko sodišča izrecno zahtevajo nemški državljani.

Nemški poslovnež, identificiran samo s kraticami R.S., je že leta 2010 ugotovil, da Google ob vpisu njegovega imena predlaga še besedi "scientologija" in "prevara", četudi naj s tem ne bi imel nič. Nastajala pa naj bi mu znatna osebna in poslovna škoda. Seveda je najprej Google prosil za umik predlogov, vendar ni bil uslišan. Zato je vložil tožbo in (zanimivo) lansko leto celo izgubil na prvi stopnji, zdaj pa mu je prizivno sodišče vendarle ugodilo. Googlu so naložili, da sporne predloge nemudoma odstrani, kar zna biti (kot pomnimo iz domačega primera IPRS proti SAZU), nekoliko zagonetno, a najbrž tudi ne nemogoče, saj nekaj podobnega že počno za potrebe založniške industrije.

Googlu bo v uteho vsaj to, da jim načeloma ni treba prilagajati algoritmov za samodokončanje iskalnih gesel, dokler pač lahko poskrbijo, da se določena imena in oznake besede ne pojavijo v istem stavku.

A to je v bistvu že večkrat slišana zgodba. So vodilni spletni iskalnik, zato nikakor ni več nepomembno, katere iskalne rezultate pokažejo oz. predlagajo ob vnosu imena in priimka besede. Nezadovoljni uporabniki, tako znane osebe kot navadni državljani, si že nekaj časa prizadevajo za "izbris" neželenih rezultatov. Nekdanja nemška prva dama, Bettina Wulff, jih na primer toži že dve leti, ker iskalnik (pomotoma) ob vnosu njenega imena ponudi še besedo "prostitucija". Podobno nekdanji šef Formule Max Mosley, ob katerega imenu iskalnik (ne nujno pomotoma) doda besedo "orgija". Mosley je najprej uspešno stožil (zdaj že propadli) britanski časnik News of the World (sicer je dobil relativno malo denarja, a taka je pač navada v Franciji), nato pa se je lotil še Googla, do sedaj brez uspeha. Malo več sreče je imel eden od županskih kandidatov v Mehiki, ki je uspel februarja (sicer iz YouTuba) spraviti politično neugoden posnetek, a šele po tem, ko je sodišče Googlu to zapovedalo, in potem po nespoštovanju naloga tudi odvzelo prostost njihovemu Brazilskemu šefu Fabiu Colhu. Lekcija se je tudi dobro prijela. Septembra isto leto je v muslimanskem svetu močno odjeknil "amaterski" ameriški film Innocence of the Muslims, nakar ga je Google ekspresno blokiral v večini razburjenih držav in s tem lepo pokazal, kako dobro deluje njihova infrastruktura za selektivno blokiranje stvari po državah (mimogrede, da ne omenjamo ostale drame v zvezi s tem filmom). Slabo leto so potem še slabše zaključili v Avstraliji, kjer jih je lokalni glasbeni promotor Milorad Trakulja uspešno iztožil zaradi prikazovanja neresničnih z njim povezanih iskalnih zadetkih v Google Images.

Googlova krinka, češ da sami zgolj posredujejo najdene informacije, torej počasi postaja precej luknjasta.