HTML5 bo vseboval DRM

Mednarodni konzorcij W3C, ki pripravlja ključne tehnične standarde za delovanje svetovnega spleta, je ta petek izdal prvi delovni osnutek standarda EME (Encrypted Media Extensions), beri DRM-ja za brskalnike. Delovna skupina, v kateri sedijo po en predstavnik Googla, Microsofta in Netflixa, je torej svoje delo zaključila uspešno in tudi razmeroma hitro, saj so začeli pred borimi štirimi meseci.

EME je precej abstrakten standard, ki sam po sebi ne vsebuje nobene DRM implementacije, ampak zgolj definira javascript vmesnik (API) za njegovo uporabo. Implementacije so prepuščene avtorjem brskalnika (dvoji sedijo v delovni skupini), pri čemer bo mogoče uporabiti kar DRM modul od operacijskega sistema, če je na voljo. Windows 7/8 in Android denimo že imata vse potrebno. Ponudnik spletne storitve (tretji član v delovni skupini) bo potem z javascriptom preveril, če je DRM na voljo in ga uporabil, če bo, oz. fallbackal na obstoječo metodo (Flash/Silverlight), če pa še te ne bo na voljo, pa bo uporabniku pač javil, da njegova platforma ni podprta (kako lepo). Gre pravzaprav za isto tehniko, ki je trenutno v rabi za generično HTML5 <video> komponento.

Enačbo dopolnjujeta še dve sorodni HTML5 razširitvi - Media Source Extensions (MSE) bodo omogočale hitri preklop med lo/mid/hi streami, ter WebCrypto API, ki bo poskrbel za potrebne kriptografske rutine (hashiranje, enkripcija) kar znotraj javascripta. S tem bo znotraj HTML5 ekosistema mogoče ustvariti bolj ko ne enako DRM izkušnjo, kot je zdaj na voljo le z zaprtimi vtičniki tipa Silverlight oz. Flash.

In prav tega si najbolj želi ponudnik internetnega video streaminga Netflix; oz. drugače povedano: ravno zavoljo tega so se tudi priključili delovni skupini za EME. Gre za ameriškega mastodonta, ki pokuri kar debelo tretjino večerne internetne pipice (daleč največ od vseh storitev), trenutno pa se zanaša na Mircosoftov Silverlight. Menjave si želijo predvsem zato, ker prihodnost slednjega več ni sigurna, saj si tudi Microsoft prizadeva za prehod na HTML5 (podobno kot Adobe). Isto razmišljajo drugi veliki ponudniki založniških video vsebin, denimo Hulu. Te storitve pa brez spodobno vodotesnega DRM-ja pač več ne morejo biti na voljo, ker ponudniki vsebin (TV serij, filmov) v nasprotnem primeru ne bodo dali potrebnih licenc.

In to je nekako srce debate o tem, ali mar HTML5 kot "odprti" standard sploh sme vsebovati tako kočljivo komponento kot je DRM. Po februarski najavi specifikacije so številni zelo jasno in odločno povedali, da ne. Ian Hickson, vodja HTML5 specifikacije in avtor ACID2 in 3 testov, je standard EME označil "za nepraktičen in neetičen", podobno tudi ameriška nevladna organizacija Free Software Foundation (FSF), a je kljub temu šel skozi. Podporniki pravijo, da je to pravzaprav dobro za odprti splet, ker bi se v nasprotnem primeru vse tovrstne storitve pač preselile s spleta npr. v domeno namenskih mobilnih oz. namiznih aplikacij. Tako kot je to naredil Facebook z novo iOS in Android aplikacijo, rekoč, da "HTML5 pač še ni zrel za moderne, močno interaktivne aplikacije". Tega pa naj ne bi hotel nihče.