Bomo na borzah trgovali v pikosekundah?

Pred dvema mesecema smo nekoliko obširneje pisali o algoritmičnem trgovanju na svetovnih borzah (ljubljanska mednje ne sodi, saj je po prometu bliže večji tržnici z zelenjavo kot borzi vrednostnih papirjev). Tu je absolutno najpomembnejši čas, saj sekunda zakasnitve lahko pomeni milijonske izgube v poziciji. Dobre posle že nekaj časa sklepajo računalniki v milisekundah ali celo mikrosekundah (kolokacija na NYSE prinese 35-mikrosekundni odzivni čas), trendi pa gredo v smer še zmanjševanja latenc in trgovalnih časov. Logika je zelo enostavna; kdor odda svojo ponudbo prej, dobi boljšo ceno in ustvari dobiček z nadaljnjo prodajo.

The Wall Street Journal poroča, da se špekulira že o pikosekundah. Donal Byrne, izvršni direktor podjetja Corvil, ki se ukvarja z visokofrekvenčnim trgovanjem, je na konferenci v Londonu napovedal, da bomo v ne preveč oddaljeni prihodnosti trgovali v pikosekundah. Povedal je, da tehnoloških omejitev za to ni, je pa doseganje tolikšnih hitrosti neverjetno drago.

Čeprav je Byrne na začetku svoje kariere delal v raziskovalnih laboratorijih francoskega Telecoma, je očitno že nekoliko pozabil osnove fizike. V 100 pikosekundah svetloba prepotuje pičle 3 cm, tako da v tako kratkem času ni mogoče dlje niti prenesti informacije. Jasno, trgovalni čas lahko razsekamo na pikosekunde in beležimo trgovalne čase 999.993 in 1.000.014 pikosekund, a v tem primeru smo iz borze naredili kazino.

Vprašanje je, kaj se da storiti. Pritiski kapitala v smer zmanjševanja trgovalnih časov in večji uporabi algoritmičnega trgovanja so siloviti, saj se tu kujejo milijarde dobičkov. Ena izmed predstavljenih idej je uvesti nekoliko bolj grobo zrnato diskretno trgovalno uro. Če bi se na primer posli lahko sklepali zgolj vsako polno sekundo (torej bi efektivno v eni uri izvedli 3600 mini avkcij), bi izničili prednost astronomsko hitrih odzivnih časov največjih igralcev in njihovih trgovalnih algoritmov. Ker so na kocki milijarde, se bodo temu upirali do zadnjega diha.