Slovenski plačljivi zid Piano po letu dni životari

Lani januarja je enajst slovenskih tiskanih medijev (Delo, Slovenske novice, Dnevnik, Večer, Žurnal24, Primorske novice, Dolenjski list, Gorenjski glas, Ekipa, Požareport in Ringaraja) uvedlo enoten sistem za zaračunavanje spletnega dostopa do svojih vsebin Piano. Model je podjetje Piano Media premierno uvedlo na Slovaškem, z nekaj manjšimi prilagoditvami pa je zaživel tudi pri nas. Mediji tako na slovenskem trgu nastopajo z enotnim naročniškim modelom, ki omogoča prebiranje vsebin na vseh straneh, prihodke pa si razdelijo takole: 30 odstotkov pobere Piano Media, 40 odstotkov časnik glede na število uporabnikov in 30 odstotkov glede na čas, ki ga na njegovih straneh ti prebijejo.

Načrtovali so, da bo se v sistem priključilo 10.000-12.000 uporabnikov, kar bi bilo dovolj, da sistem normalno zaživi, povrne stroške investicije (ocenjena na pol do celega milijona evrov) in zagotavlja kruh časnikom. Mesečna naročnina stane 4,89 evra, kar je po besedah direktorice Piana Slovenija Barbare Franko natančno premišljen znesek. Pri tem znesku se uporabniki še odločijo za nakup, medtem ko se pri višjih ne več, tako da bi bil skupen izplen manjši.

Piano je v Sloveniji nabral 1500-1800 naročnikov, kar je bistveno manj od pričakovanj, ugotavlja raziskava. V prvem mesecu je bila rast zavidljiva in prihodki od naročnikov so znašali 26.000 evrov, kar je 39 odstotkov več kot na Slovaškem, če preračunamo na število prebivalcev, potem pa se je rast upočasnila in poleti presahnila. Izmed omenjenega števila naročnikov jih je 66 odstotkov letnih, 32 odstotkov mesečnih in dva odstotka tedenskih. Čeprav število obiskovalcev strani posameznih časnikov po uvedbi Piana ni bistveno upadlo, saj je del vsebin še vedno brezplačno dostopen, mediji niso zadovoljni s sodelovanjem s Pianom Media. Katere vsebine so namreč zaklenjene, posamezni mediji odločajo sami, prav tako tudi določijo, kdaj se odklenejo.