Francoski ISP blokira vse oglase, mediji in strani ogorčeni

Oglasi so sestavni del interneta, saj predstavljajo glavni vir financiranja za ogromno množico velikih in malih spletnih strani, ki so za uporabnike brezplačno dostopne. Vse tehnike za blokiranje oglasov so zato nujno kompromis med dvema svetovoma. Uporabniki oglasov seveda ne bi želeli gledati, a če bi ugasnili, bi se zaprle tudi denarne pipice in posledično tudi strani same. Zato ni čudno, da je Microsoftova odločitev, da bo Internet Explorer 10 privzeto vključil zastavico DNT (Do Not Track), sprožila revolt med oglaševalci - pa čeprav ne gre za prikaz oglasov, ampak zgolj sledenje in profiliranje uporabnikov. Ker naj ne bi šlo za zavestno odločitev uporabnikov, marsikod ignorirajo Internet Explorerjevo nastavitev DNT. Si predstavljate, da bi nekdo avtomatično blokiral vse oglase na internetu?

Francoski ponudnik dostopa do interneta Free poizkuša prav to. S 5,3 milijona uporabnikov se je drugi največji francoski ISP odločil, da bo uporabnikom ponudil blokiranje vseh reklam na internetu. V sredo so posodobili firmware za ADSL-vmesnike svojih uporabnikov in ta posodobitev je prinesla možnost blokade reklam. Možnost je privzeto vključena in blokira vse vrste oglasov na internetu, prvi testi pa kažejo, da se skozenj izmuzne le malo reklam. Storitev omogoča le popolno blokiranje ali izklop, vmesnih nastavitev ali belega seznama dovoljenih oglaševalcev pa (še) ni. Kdor želi reklame vendarle gledati, ima možnost ročnega izklopa funkcije.

Kaj vse to pomeni? Možnosti je več. Nekako najočitnejša možnost, ki terja tudi najmanj sprememb v ustaljenem modelu interneta in dostopnosti vsebin, je prilagoditev oziroma obvoz. Strani bodo našle luknje in poiskale način, kako prelisičiti filter in vseeno servirati oglase. Bogatejše strani bodo to uspele prej, ostale bodo sledile z zamikom. Oglasov bo nekoliko manj, a še zdaleč ne bodo izumrli. Če pa se od internetnih reklam v celoti poslovimo, bo to korenito vplivalo na ustroj interneta. Ogromna množica zlasti manjših strani se financira pretežno od reklam, ki jih v njihovem imenu servirajo večji sistemi, kot je na primer Googlov AdSense. Večje strani oglase prodajajo same. Le najbolj ugledni in kakovosti mediji so si drznili uporabiti plačljiv model dostopa (paywall), mnenja o uspehu pa so deljena.

Na zadnjo potezo pa so se francoski mediji že odzvali. Večina jih opozarja, da je blokiranje reklam vse povprek škodljivo in uporabne poziva, da ga izključijo. Od AdSensa, NetAvenirja in AdTecha, če omenimo zgolj največja oglaševalska omrežja, je pač odvisnih ogromno strani. Seveda se zastavi vprašanje, kaj pa (zahtevnejši) uporabniki, ki uporabljajo različne razširitve in vtičnike za svoje brskalnike, ki počno isto. Teh je očitno tako malo, da škode ali "škode" ne povzročajo. Generalna blokada pa je nekaj drugega, nas prepričujejo.