Prilagajanje spletnih cen profilu uporabnikov buri duhove

Internet je odlično orodje v rokah osveščenega potrošnika, saj mu omogoča enostavno primerjavo cen v več trgovinah in racionalno odločitev, kje naj naroči izdelek. V principu internet dopušča, da uporabniki iztržijo najnižjo ceno in tako krepi konkurenco. Vsaj tako se je zdelo na začetku manije spletnega nakupovanja. Resnica pa je precej drugačna. Cene v spletnih trgovinah niti slučajno niso tako univerzalne, kot se zdi na prvi pogled, ampak se premeteno prilagajajo kupcem, kot smo ugotavljali že julija letos. Situacija se slabša.

Raziskava Wall Street Journala je odkrila, kako isti izdelek v isti spletni trgovini (konkretno je šlo za spenjač) stane različno, odvisno od računalnika, s katerim brskamo po spletu. Z brskalnikom po internetu v obilici delimo svoje osebne podatke. Največ jih seveda razkrijemo s piškotki, ki lahko beležijo celotno zgodovino brskanja, a četudi nanje budno pazimo in jih brišemo, popolne anonimnosti ne moremo doseči. Še vedno lahko stran ugotoviti, kateri brskalnik ali vsaj platformo uporabljamo ter seveda našo približno lokacijo iz IP-naslova (pustimo to pot vnemar virtualke in VPN-je ali celo TOR, s čimer je to načeloma mogoče zaobiti).

Ste se kdaj vprašali, zakaj trgovske verige nudijo različne programe zvestobe, zbiranje nalepk in točk, različne popuste na potrošniške kartice in podobno? Ne zato, ker bi nam želeli dobro, ampak ker lahko tako ustvarijo profile kupcev, ki jim v končni fazi omogočajo iz naših denarnic s prilagojeno ponudbo iztisniti še kak evro več. Na internetu ni nič drugače. V omenjenem primeru je WSJ ugotovil, da se cena spenjača razlikuje od lokacije do lokacije. Nadaljnja analiza je pokazala, da večji del razlike v ceni odpade na razdaljo do konkurenčne trgovine. Bliže kot je bil kupčev računalnik klasični trgovini, nižjo ceno so mu ponudili na internetu. Logično, saj je imel večjo vzpodbudo, da se usede v avto in odpelje spenjač kupit kar sam. Je pa ironično, da so nižje cene ponujali ljudem z višjimi dohodki, saj običajno ti živijo v okrožjih, kjer je več trgovin.

Vse to je legalno in hkrati skrajno nadležno. V neki raziskavi je kar 76 odstotkov Američanov dejalo, da bi jih motilo, če bi izvedeli, da so drugi ljudje dobili isti izdelek ceneje. A v resnici se prav to dogaja. Tudi v isti franšizi so izdelki v velikih trgovinah cenejši kot v oddaljenejših manjših poslovalnicah. Že pri sosedih se cene bencina razlikujejo glede na lokacijo črpalke.

Nekako naivno smo menili, da se to na internetu ne bo dogajalo, čeprav za to nismo imeli nobene osnove. Internet je resda en, a uporabnikov in strani na njem je nešteto. Časovna diskriminacija cen je že nekaj vsakdanjega. Nakup letalske vozovnice je bliže datuma odhoda kaznovan s pribitkom. V zadnjem času so vedno glasnejše govorice, da se pojavlja tudi diskriminacija glede na kupca, saj naj bi letalske družbe s piškotki ugotavljale, kdo mora potovati (obisk več strani, primerjava cen itd.), in jim ponujale dražje vozovnice, a to še ni dokazano.

Avgusta je izbruhnila afera, ko so odkrili, da Orbitz uporabnikom glede na platformo (Mac ali Windows) ponuja različne hotele. Uporabniki macov so v povprečju gledali reklame in priporočila za 30 odstotkov dražje hotele, ker je nekdo statistično ugotovil, da si jabolčniki raje privoščijo več in dražje. In to še zdaleč ni osamljeni primer.

Pionir na tem področju je Amazon, ki je že leta 2000 prodajal zgoščenke z različnimi cenami za različne uporabnike. Ko so ljudje to izvedeli, je sledilo ogorčenje in Amazon je razliko v ceni kasneje vrnil. Nauk te zgodbe je preprost: Amazon je bil pač pred časom. Danes bi bilo drugače. Danes je tovrstnega početja več, kaže raziskava iz Španije, ki je pri 200 analiziranih trgovcih odkrila nekaj primerov prilagajanja cen. Tudi WSJ je raziskoval, in sicer po ZDA, ter odkril podobno. Za zdaj levji delež razlike v ceni odpade na geografsko lokacije, a še bolj podrobno profiliranje je le korak stran. Z ogromno količino osebnih podatkov, ki jih povsem prostovoljno sipljemo po internetu (ne le piškotki, ampak Facebook, Twitter, LinkedIn ...), to ne bo pretežko.