Personalizacija spletnih cen na poti

Matej Huš

11. jul 2012 ob 22:55:00

Barantanje in dogovarjanje o ceni na tržnici je značilno za južne in vzhodne države, omikani Evropejci pa ga povezujejo z barbarstvom. Jasno označene cene, ki veljajo nediskriminatorno za vse kupce, jemljemo kot eno največjih pridobitev civilizacije in dokaz omikanosti. A resnica je daleč od tega, kar se znova kaže tudi na internetu.

Že v fizičnih trgovinah je resnica precej manj premočrtna. Cene so resda objavljene, a si je mogoče pridobiti popuste na najrazličnejše načine. Nekateri zbirajo točke zvestobe, kakšen dan v tednu imajo popust upokojenci, ob nakupu treh izdelkov lahko dobite enega zastonj, z nakupom kuponov na spletnih straneh si pridobite velikanske popuste, nekateri trgovci ob vsakem nakupu izdajo kupon za popust pri naslednjem nakupu itd. Prvaki v nepreglednem zaračunavanju in džungli popustov so ponudniki telekomunikacij, ki z milijoni paketi, kombiniranimi paketi in obračunskimi intervali namenoma skrbijo za zmedo.

Verjeti je bilo, da internet to prakso prekinil, saj omogoča načeloma anonimno nakupovanje in hitro primerjanje cen med več ponudniki. A nič ni, kot se zdi. Pri brskanju po internetu puščamo za seboj sled informacij, s katerimi je mogoče uporabnika zelo dobro profilirati in na podlagi zbranih podatkov postaviti ravno dovolj nizke cene (in ne prenizkih), da je izkupiček trgovca največji. Znan je primer potovalne spletne strani Orbitz, ki odkrito uporabnikom macov ponuja oglase za dražje hotele kot tiste na Windows, ker so raziskave pokazale, da si ljudje z maci pač več privoščijo. Od tod do profiliranja cen (in ne samo ponudbe različnih izdelkov) pa je le še korak. V podjetju iCrossing, ki se ukvarja z digitalnim oglaševanjem, priznavajo, da lahko obiskovalce strani zelo dobro profilirajo. Ogromno podatkov se izve iz piškotkov, ki povedo, katere strani je uporabnik že obiskal in kaj je iskal. Geolokacija IP-jev omogoča profiliranje po geografski lokaciji, tako da so cene za Ljubljančane višje kakor v Murski Soboti. Izdajo pa vas že najmanjši namigi, četudi piškotkov sploh ne sprejemate. Kdor hitro klika skozi stran do blagajne, se je za nakup verjetno že odločil, zato ga ni treba mamiti s popusti in akcijami.

Amazon je to leta 2000 že poskusil in si nakopal revolt uporabnikov. Ker so prodajali enake DVD-je po različnih cenah glede na profil uporabnika, so slednji ponoreli, ko so za prakso izvedeli. Amazon je tedaj vrnil preplačila, a dejstvo ostaja, da je tovrstno početje mogoče in se verjetno potihoma že izvaja. Primer so letalske vozovnice, kjer se cena spreminja dnevno (ali celo večkrat dnevno) v odvisnosti od zasedenosti letala. Tu ne bo nihče opazil, če bo družba posamezniku začela ponujati višjo ceno, ker bo po ključnih besedah ugotovila, da si ob nekem času resnično želi (ali mora) nekam priti. In v prihodnosti se tega "personaliziranja cen" obeta še več.