Googlov šef o davkih in robotih

Večkrat smo že pisali o davčnih mahinacijah največjih svetovnih IT-podjetij, kot so Google, Microsoft, Apple in podobni. S pametnim ustanavljanjem hčerinskih družb v državah z ugodnejšo davčno zakonodajo in medsebojnim izstavljanjem računov (podrobno smo o metodi dvojni irski sendvič že pisali) si davčno osnovo zbijejo na absurdno nizke številke. Efektivna obdavčitev je običajno zgolj odstotek ali dva. Davčne organe to precej jezi, zato je Google že pod drobnogledom Američanov, Francozov in Avstralcev, a podjetja to niti najmanj ne skrbi.

Googlov izvršni direktor Eric Schmidt je v intervjuju povedal, da je v bistvu ponosen na domiselno strategijo, s katero podjetje po legalni poti plača zelo malo davkov na dobiček. Dejal je, da je to pač kapitalizem in da nimajo niti najmanjšega namena, da bi recimo v Veliki Britaniji v državno blagajno prispevali več. Lani so na Otoku plačali vsega šest milijonov funtov davka ob prometu poltretje milijarde funtov. V letu 2011 so z mahinacijami na Bermudskem otočju računovodsko znižali dobiček za 10 milijard, s čimer so si prihranili obsežen kupček denarja, je še dodal.

Schmidt je večkrat poudaril, da je takšno poslovanje povsem zakonito v vseh državah. Tu mu moramo pritrditi, saj ima Google dovolj denarja, da si lahko privošči najboljše odvetnike in davčne svetovalce, ki za to poskrbijo. Države, kot so ZDA, Velika Britanija in Irska (slednja je evropski sedež mnogo multinacionalk) nad tem niso niti najmanj navdušene. Schmidt je s tem nastopom resda povedal resnico, a je tvegal številne zmerljivke. Priznati pa je treba tudi, da plačevanje davkov ni edini pozitivni učinek, ki ga ima podjetje na okolje.

In kako torej kaj zaslužiti? Schmidt pravi, da je v prihodnosti edini način to, da smo hitrejši, pametnejši - skratka boljši od robotov. Povedal je, da bo v prihodnosti majhen delež ljudi posedoval znanja, zaradi katerih bodo resnično konkurenčni in uspešni. Zato je nujno, da v to skupino sprejmemo čim več ljudi, hkrati pa z izobraževanjem ostalim omogočimo delo, ki ga roboti ne bodo mogli opravljati. Delo, ki ga bodo zagotavljali ljudje iz prve skupine. Schmidtov intervju je izzvenel precej arogantno in utopično, a najbrž se ne moti tako zelo. Svet se robotizira. Celo Foxconn kupuje robote. A vseeno to ne pomeni, da je edina služba prihodnosti servisiranje robotov. Schmidt je prepričan, da bosta Flynnov efekt (povečevanje IQ-ja s časom) in boljša izobrazba omogočila, da nas na nekaterih področjih roboti nikoli ne ujamejo.