Slovenska policija nabavlja IMSI catcherje

Kot smo slišali v primeru Balkanski bojevnik, naj bi slovenska policija osumljencu Tošiću in njegovim sodelavcem prisluškovala s pomočjo nadzorne opreme pri naših mobilnih operaterjih, a na podlagi nezakonito pridobljene odredbe preiskovalnega sodnika (lagali so mu). Tovrstne "elastične" interpretacije zakona o kazenskem postopku, storjene seveda v dobronamerni "delovni vnemi", pravzaprav niso nič novega. Že (vsaj) leta 1996, si je slovenska policija pri izvajanju prisluhov zaželela operativne pomoči s strani slovenske varnostno-obveščevalne službe SOVE. Na sodišče so nosili redaktirane prepise, odvetnikom obrambe pa odklanjali dostop do izvirnih posnetkov, rekoč, da je šlo "zaupne obveščevalne dokumente" (kako priročno). Pravno podlago so si našli kar v 142. členu zakona o kazenskem postopku, ki je drugim državnim organom zapovedal nudenje asistence policiji. Devet let kasneje je Ustavno sodišče vse skupaj pognalo v zrak, rekoč, da je policija policija, SOVA pa SOVA, in da "kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku namreč niso dopustne niti v skrajni sili". Lahko si le predstavljamo, kako arogantno je moral primer zagovarjati predstavnik policije, da so ustavci šli tako daleč.

V zadnjih nekaj letih se policija trudi vzpostaviti lastno prisluškovalno infrastrukturo, ki bi jim omogočala lociranje, sledenje in prisluškovanje telefonskih pogovorov tudi brez sodelovanja operaterjev. Gre za ti. IMSI-catcherje, male prenosne bazne postaje (na sliki), ki zaradi fizične bližine preglasijo uradne postaje mobilnega operaterja, tako da se telefon žrtve pač poveže na njih. Kaj se da potem, je odvisno od količine denarja, ki ga ima (je imel) lastnik. Osnovni modeli so na voljo za malo več kot tisočaka, za nekaj sto tisočakov pa se dobi tudi resen kos opreme za resno prestrezanje.

SOVA in policija sta pred tremi, štirimi leti kupili nekaj IMSI catcherjev, takih cenejših, ki omogočajo zgolj odkritje osumljenčeve mobilne številke, ter odkrivanje/sledenje točne lokacije osumljenca, tako da se kombijem s to napravo vozijo za njim. To vemo iz izjave Marjana Fanka, namestnika direktorja uprave kriminalistične policije, za včerajšnji Vroči mikrofon radia Val 202. Povedal je, da takšno napravo "imajo že nekaj let", vendar da leži v skladišču, ker "si že [vse od nakupa] neuspešno prizadevajo za ureditev potrebnih pooblastil [v zakonu o kazenskem postopku]". Obenem strogo zanika, da bi jih kljub temu uporabljali, čeprav naj bi prav to trdila obramba v kar nekaj kazenskih postopkih.

Slovenska policija naslednje leto kupuje 240 tisočakov vreden IMSI catcher, čeprav zanj sploh nima pravne podlage!

vir: Vlada Republike Slovenije

Podlage za uporabo tako zbranih podatkov v kazenskem postopku ni, in tudi sveža novela ZKP-L ne predvideva takšnih sprememb. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj točno misli slovenska policija početi s tako drago, a nezakonito napravo. In seveda, če jih manjka pravne podlage ne moti, a to mar pomeni, da njihovo izjavi o neuporabi obstoječih IMSI catcherjev ne kaže verjeti?

Obenem pa trenutno vlada ureja prenovo zakona o policiji, tako glede organizacije kot glede pooblastil. Prihajajoči zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) smo v tem kontekstu že omenjali, ker bo omogočal širokogrudno zbiranje bioloških sledi, mimo jasno izraženih omejitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi S. in Marper. A kot kaže, so določbe o evidenci DNK preiskav še najmanjši primer. ZNPP v 113. členu pravi sledeče:

113. člen (uporaba tehničnih sredstev pri zbiranju podatkov)

(1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti, ko je to potrebno zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje ter tehnična sredstva za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki so v uporabi v policiji.

(2) Tehnična sredstva za označevanje oseb morajo biti zdravju neškodljiva in le začasno
nerazgradljiva.

(3) Pri nadzoru cestnega prometa na javnih cestah [..]

Gre za neke vrste blanketno pooblastilo za izvajanje avdio in video snemanja, snemanja in optične prepoznave registrskih tablic, obrazov, prstnih odtisov, DNK profilov, česarkoli pač, brez kakršne koli avtorizacije ali nadzora tožilstva in sodišča.

Povedano drugače, slovenska policija si z novim ZNPP ureja backdoor za neomejeno uporabo tehničnih sredstev za prisluškovanje. Glede na njeno nagnjenost k interpretaciji vsega kar vsaj približno zgleda kot pooblastilo (148. člen ZKP) kot dejanskega pooblastila, bo po novem očitno v tej državi policiji dovoljeno vse, za kar bo našla napravo. Začnemo lahko z IMSI catcherji, nadaljujemo z IR kamerami in fotoaparati in končamo s posipanjem zdravju neškodljivih in le začasno nerazgradljivih tehničnih sredstev za označevanje oseb nad demonstranti.

Pa ko smo ravnokar družno ugotovili, da se brez nadzora tožilca in sodnika dogajajo neizrekljivosti ..