Ko ima policija težave, SOVA priskoči na pomoč

Osmega decembra 2005 je Ustavno sodišče RS izdalo odločbo Up-412/03-21 iz katere izhaja, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala posamezniku. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da: "dejavnosti SOVE ni mogoče razumeti kot zakonito tehnično pomoč na podlagi 142. člena ZKP".

Za kaj konkretno gre?
Pritožnik je bil najprej osumljen, nato pa tudi obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Njegov zagovornik je trdil, da so kriminalno dejavnost izzvali tajni policijski sodelavci, tajno snemanje telefonskih pogovorov naj bi se začelo šele nekaj časa po pridobitvi odredbe (v vmesnem času nekaj pogovorov iz katerih naj bi bilo razvidno izzivanje kriminalne dejavnosti ni bilo posnetih), prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov pa je izvajala SOVA, čeprav bi ga morala izvajati policija. Prisluškovanje naj bi se izvajalo na način, ki naj bi omogočal zlorabe (npr. montaža, brisanje, vnašanje novih besedil), obramba pa v nasprotju s tožilcem ni mogla priti do fotokopij prepisov telefonskih pogovorov, saj naj bi šlo za strogo zaupne dokumente.

V postopku odločanja je Ustavno sodišče ugotovilo, da je MNZ dne 9. 9. 1993 s SOVO sklenila tajni sporazum, na podlagi katerega je SOVA za potrebe MNZ izvajala vse postopke, vezane na ukrepe nadzora telekomunikacij. Sporazum se je uporabljal do 11. 4. 1997. Razlog za sporazum je bilo dejstvo, da v tistem času policija za prisluškovanje ni imela ustrezne tehnike.

Po mnenju MNZ, pa tudi Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter Višjega sodišča v Kopru, je bila pomoč SOVE policiji zakonita, saj je v 142. členu Zakona o kazenskem postopku določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, dajati ustrezno pomoč, še zlasti, če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali njihovih storilcev.

Vendar pa je bilo Ustavno sodišče drugačnega mnenja. Zapisali so namreč, da "težave represivnih organov s tehnično opremljenostjo ne morejo biti razlog za takšen nedopusten poseg v pravico do zasebnosti in v varstvo tajnosti pisem in drugih pošiljk. Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku namreč niso dopustne niti v "skrajni sili"."

Prav tako je bilo mnenja, da je tajni sporazum med MNZ in SOVO v nasprotju z izrecno določbo tedanjega drugega odstavka 152. člena Zakona o kazenskem postopku, pritožniku pa je bila kršena pravica do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena Ustave. Po mnenju sodišča so bili prisluhi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti dvema.

Naj spomnimo, da se je SOVA enkrat že morala opravičiti, ker je v sicer zaupnem poročilu navajala neresnične podatke, julija letos pa je POP TV poročala, da je bil šef "oddelka za prisluškovanje" na SOVI zaposlen na podlagi ponarejenega spričevala. 1 + 1 = 2.