Ameriški IT-velikani svarijo Irsko

Irska je trenutno najnovejše krvaveče gospodarstvo v evroobmočju, ki nujno potrebuje denarno pomoč. Keltski tiger, kot so Irsko poimenovali zaradi silovitega razvoja v 90. letih in začetku tega tisočletja, se namreč pod težo lastnega bančnega sistema opoteka. Njihove banke in njihove bilance so se razrasle do razsežnosti, ki so bile nesorazmerno večje od domačega gospodarstva. V obdobju debelih krav in poceni kreditov to ni povzročalo težav, v obdobju suhih krav pa je irska vlada ponudila državno poroštvo za vse bančne dolgove, da bi preprečila beg kapitala. Rezultat so prezadolžene banke, ki navzdol vlečejo celotno Irsko, tako da je njihov položaj prej soroden islandskemu kakor grškemu.

Keltski tiger je pred 20 leti lahko začel rjoveti zaradi vrste srečnih dejavnikov. Vstop v EU je Ircem omogočil črpanje evropskih sredstev za razvoj, kjer so bili nadvse uspešni. Tuja podjetja so privabili z najnižjo stopnjo korporacijskega davka v evroobmočju, ki znaša 12,5 odstotka (v Sloveniji znaša 20 odstotkov, v Franciji 33,3 odstotka, v Nemčiji pa 25 odstotkov). Ker se zaradi ugodne geografske lege irski zaposleni zbudijo in začnejo delati pred Američani ter se zaradi istega jezika lahko uspešno sporazumevajo z njimi, so ameriške multinacionalke drle na Zeleni otok in se s tem izognila plačilu milijard davkov v ZDA. A zdaj Microsoft, Hewlett-Packard, Google in drugi Irski žugajo in glasno govorijo o slovesu.

Problem je seveda denar. V zameno za pomoč Irski evropske velesile, še zlasti Francija in Nemčija, zahtevajo povišanje davka na Irskem. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je že v začetku novembra poudaril, da Irska ne bo mogla nadaljevati kot davčno tako zelo ugodna država. Francoski premier Nicolas Sarkozy je te dni zahtevo nekoliko omilil in spravljivo dejal, da zvišanje ni nujni pogoj. Dodaja pa, da imajo Irci možnost se s proračunskim primanjkljajem spopasti z brzdanjem porabe in višanjem davčnih prihodkov in da bi bili nespametni, če ne bi storili obojega. Diplomatsko jim je torej dejal, da Francija pričakuje zvišanje davčne stopnje. Irski premier Brian Cowen in finančni minister Brian Lenihan odvračata, da se v naslednjih štirih leti davčna stopnja ne bo bistveno spremenila in da se bodo borili, da ostane nizka.

Ameriška podjetja na Irskem zaposlujejo več kot 100 tisoč delavcev oziroma slaba dva odstotka vsega prebivalstva. Tuja vlaganja na Irsko pa dosegajo 110 milijard evrov. Vse to zdaj grozi, da bo zapustilo Irsko, so v pismu zapisali predstavniki štirih velikih ameriških podjetij na Irskem. Posebej glasen je Google, saj je vodja njegove irske izpostave z 2000 zaposlenimi John Herlihy za The Belfast Telegraph jasno povedal, da bi kakršnikoli ukrepi, ki bi slabili irsko konkurenčnost, pomenili hude preglavice za Googlovo delovanje tam. Tudi Intel, ki ima na Irskem 4000 zaposlenih, je že izrazil zaskrbljenost.