Google ponudil alternativo za mikroplačila: izpolnjevanje kratkih anket

Plačevanje za spletne vsebine je ta hip eden večjih problemov, ki pretresajo časopisno industrijo. Za razliko od papirja so vsebine na spletu tipično brezplačne, uporabniki pa so tega navajeni, tako da bodo raje šli drugam, kakor investirali v plačilo po članku ali mesečno naročnino (paywall, ala nytimes ali piano), oziroma vsaj tako se zdi. Kot eno od rešitev se že dlje časa omenjajo mikroplačila, vendar se ta niso nikoli zares prijela.

Google je medtem mnenja, da lahko zaradi ogromne baze podatkov o spletnih uporabnikih ponudi konkretno in ekonomsko vzdržno alternativo - plačevanje spletnih vsebin z izpolnjevanjem kratkih spletnih anket, povezanih s pravkar gledano vsebino. Ankete dobavijo in plačajo zunanji naročniki, prej oglaševalci, zdaj podjetja, željna tržnih raziskav.

"Surveywall", kot se storitvi "Google consumer surveys" popularno reče, so začeli testirati pred poldrugim letom, trenutno pa je na voljo za ameriške, kanadske in britanske naročnike v okviru Googlove oglaševalske rešitve. Podjetja namesto za oglaševanje namenijo 150 dolarjev za vsakih tisoč izpolnjenih anket, izberejo tarčni vzorec (npr. "ženski spol, starost med 20 in 35, iz tam in tam, ta in ta zanimanja"), Google pa med obiskom npr. The New York Times polovi takšne uporabnike in jim namesto oglasa pokaže krajšo anketo. Za ogled članka jo je treba izpolniti, kar po mnenju komentatorjev ne bi smel biti problem, saj "smo (predvsem mlajši) internetni uporabniki več kot pripravljeni zamenjati svojo zasebnost in interese za poljubno zastonjsko spletno storitev".

S stališča varovanja osebnih podatkov je vse skupaj lepo polikano - predhodno zbiranje podatkov za oblikovanje profila uporabnika je privzeto dovoljeno skozi Do-not-track sistem, za izpolnjevanje same ankete pa uporabnik itak poda soglasje. Uporabniki ogleda strani tako ne plačajo z denarjem, ampak s svojo pozornostjo in podatki. Sistem je za zdaj na voljo v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji, sčasoma pa bo prišel še drugam. Prav zanimivo bo videti, ali bo Google s svojim "big data" zaledjem (google analytics, google+ widget na vsaki drugi spletni strani) uspel izriniti konkurenco še na trgu tržnih raziskav, tako kot je to že storil z oglaševanjem.

Zdaj se tudi jasno vidi, zakaj se oglaševalci in spletne strani tako zelo vehementno upirajo vsakršni omejitvi zbiranja podatkov o uporabnikih, npr. na podlagi "izredne in informirane privolitve", kot je (napol) udejanjena s t.i. evropsko direktivo o piškotkih. Iz tega razloga tako Apache kot Mozilla, ki sta praviloma bolj na strani uporabnikov kot industrije, nikakor ne moreta prebaviti Microsoftove ideje, da bi bila zastavica DNT (do-not-track) v IE10 lahko privzeto vklopljena in da se torej podatkov o IE uporabnikih pač "ne bi smelo" zbirati ("smelo", nadzora namreč ni, ker gre za samoregulacijo). Iz istega razloga se je Unija z ZDA dogovorila za varni pristan glede varovanja osebnih podatkov, po katerem smejo ameriške spletne strani zbirati, obdelovati in uporabljati osebne podatke o evropskih uporabnikih na strežnikih zunaj Unije, brez posebnih kakršnih koli zahtev glede spoštovanja (znatno strožje) evropske zakonodaje o varovanju osebnih podatkov. Ameriško podjetje se mora zgolj "samocertificirati", tj. izpolniti en spletni obrazec na strani export.gov, nakar je vse kar automagically ok. Kako zelo ni, smo videli pred kratkim, ko je Dropbox, ki seveda je certificiran, emaile svojih uporabnikov hranil kar v dropbox imeniku enega svojih zaposlenih, brez vsakršnega šifriranja. Ko so temu uporabniku slučajno vdrli v račun, so uporabniki začeli dobivati spam. Dropbox se je opravičil, nakar so vsi incident odpisali kot enkratni dogodek, medtem ko širših vprašanj o primernosti safe harbour režima ni postavljal domala nihče.

Kako že gre: "If you're not paying for it, you are the product".