EU želi omejiti samovoljo tehnoloških gigantov

Minuli teden sta Evropski parlament in Evropski svet sporočila, da sta se njuni pogajalski skupini sporazumeli o besedilu zakona o digitalnih trgih (DMA), s katerim bodo med drugim definirali, kateri giganti veljajo za vratarje (gatekeepers) in katere prakse bodo zanje nezakonite. Komisija bo imela možnost sankcionirati kršitve.

Zakonski predlog opredeljuje podjetja, ki nudijo ključne storitve in platforme, za katere obstaja največja nevarnost, da bodo z nezakonitimi poslovnimi praksami izkrivljali konkurenco in škodovali potrošnikom. To so tudi ponudniki družbenih omrežij, iskalnikov in brskalnikov. Podjetja, ki imajo tržno kapitalizacijo vsaj 75 milijard dolarjev ali letnih prihodkov vsaj 7,5 milijarde evrov, vsaj 45 milijonov uporabnikov mesečno in vsaj 10.000 poslovnih uporabnikov, bodo štela za vratarje. Taki primeri so na primer Google (iskalnik, brskalnik, oglaševanje), ponudniki platform za komuniciranje (WhatsApp, iMessage, Facebook Messenger itd.) in družbena omrežja. Nova zakonodaja bo od njih na primer zahtevala, da svoje storitve odprejo in sodelovanje omogočijo manjšim platformam, tako da bi bilo možno komuniciranje z različnimi aplikacijami, ki dostopajo do iste platforme. Omejili bodo tudi ciljano oglaševanje, ki bo na podlagi zbranih podatkov o uporabnikih dopustno le ob izrecni, informirani privolitvi. Če je ta obvezna za uporabo storitve, to ni izrecna, informirana privolitev, temveč prisila.

Ni presenetljivo, da so velikani v glavnem proti novemu zakonu. Amazon, Apple, Google in Facebook trdijo, da bo zmanjšal inovativnost in škodoval potrošnikom, ki bodo zato deležni slabši storitev. Trdijo tudi, da bo poslabšal varnost, če bo na primer obvezno dovoliti nalaganje aplikacij na iOS iz neuradnih tržnic ali zagotoviti dostop do platform tretjim aplikacijam. Zakonu nasprotujejo tudi ameriški poslanci. Predlagatelji zakona pa poudarjajo, da bo povečal konkurenco, preprečil zaklep v platforme, ustvaril enakovrednejše pogoje za tekmovanje in izboljšal konkurenčnost pomožnih storitev.

Da bo DMA začel veljati, ga morata izglasovati še Parlament in Svet. Predlog zakona gre najprej v tehnični pregled in lekturo, nato pa bodo stekli postopki za sprejem. Uporabljati se bo začel šest mesecev po sprejemu. Tedaj bo Komisija lahko izrekala visoke globe do 10 odstotkov letnih prihodkov, ob ponavljanju pa do 20 odstotkov.