Assange spregovoril v javnosti, pozval h koncu "lova na čarovnice"

Po dveh mesecih bivanja v Ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, upajoč na azil, ki mu je bil minuli četrtek tudi podeljen, se je Assange včeraj prvič oglasil javnosti. V sedemminutnem govoru z balkona se je Ekvadorju zahvalil za pogum; ZDA, Veliko Britanijo, Švedsko in domačo Avstralijo pa pozval, naj že nehata "lov na čarovnice" zoper Wikileaks oz. svobodo govora na širše. Opozoril je, da bi alternativa pomenila temačno situacijo, v kateri si novinarji več ne upajo odprto poročati novic zaradi strahu pred kazenskim pregonov, državljani pa so omejeni na "šepetanje v temi". Še posebej se je zahvalil vsem svojim podpornikom, pa družini, ki ji je obljubil, da se bodo kmalu spet videli.

Trenutno biva v eni od pritličnih sob, brez oken, na voljo pa ima posteljo, zasilni tuš, tekalno napravo in dostop do interneta. Redno se sestaja s svojimi najbližjimi sodelavci, kot je odvetnik Baltasar Garzon, vendar naj bi omejeno gibanje nanj zelo slabo vplivalo; vmes je tudi zbolel.

Kljub dobljenemu azilu še ne more stopiti ven iz stavbe, saj bi ga londonska policija takoj aretirala. Britanci so, očitno živčni zaradi drame v lastni prestolnici in pritiska ZDA, minuli teden zagrozili, da bodo preprosto vdrli v ambasado, če ne pride ven in se preda. To je seveda sprožilo oster odziv v Ekvadorju. Predsednik Rafael Correa je v svojem nagovoru po televiziji odvrnil, da bi takšno "groteskno dejanje" povsem uničilo diplomatske vezi med državama, sproti pa jim je zabrusil še, da "niso država članica Commonwealtha" (beri: nekdanja britanska kolonija), tako da naj ja ne govorijo takšnih neumnosti. Naslednji dan, v četrtek, so mu potem dokončno odobrili azil. Po Assangovih besedah naj bi londonska policija v noči na četrtek skušala iz obupa vdreti v stavbo skozi požarni izhod, vendar je poskus s svojim kričanjem ustavila številna množica protestnikov zunaj ambasade.

Naslednji korak je zagotovitev varnega izhoda iz države (in leta čez Atlantik), kar mora z Britanci Ekvador še izpogajati. V pomoč bo, da je zveza južnoameriških zunanjih ministrov včeraj soglasno potrdila izdajo azila. Američani medtem pravijo, da niso nikoli podpisali konvencije o diplomatskem azilu, zato zanje Assangov status ne velja, pravzaprav ga smatrajo zgolj za interno zadevo med Ekvadorjem in Veliko Britanijo. Pritisk na njegovo aretacijo in izročitev Švedski, kjer naj bi odgovarjal za spolni napad dveh deklet, potem pa (domnevno) odletel neposredno v ZDA na sojenje zaradi vohunjenja, ostajajo. Ni skrivnost, da ameriška stran razmišlja o smrtni kazni, ali vsaj dosmrtnem zaporu.