Ekvador podelil azil Julianu Assangeu

Ekvadorsko zunanje ministrstvo je danes objavilo, da so Julianu Assangeu, ustanovitelju kontroverzne spletne strani Wikileaks, ugodili v prošnji za azil. Assange se je 19. junija letos zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, s čimer se je izognil izročitvi Švedski. Britanska policija ga je bila namreč aretirala (in izpustila v hišni pripor) na podlagi evropskega naloga za prijetje in pridržanje (izdan novembra 2010), ki ga je bila vložila Švedske zaradi suma posilstva, prisile in spolnega nadlegovanja oziroma napada dveh Švedinj. Uradne obtožnice še ni, ker mora biti Assange najprej izročen in zaslišan, da lahko po švedskem pravnem redu obtožnico sploh sestavijo.

Assange ves čas vztraja, da gre za politični konstrukt ZDA. Slednjim gre Wikileaks precej v nos, saj objavlja tajne dokumente tudi iz ameriške vojske in obveščevalnih agencij. Zato je proti Assangeu v ZDA že pripravljena obtožnica, ki ga bremeni vohunstva, kar se lahko kaznuje z deportacijo v Guantanamo ali celo s smrtno kaznijo, bolj verjetno pa z dolgotrajno zaporno kaznijo. Assange se boji, da bi ga Švedska izročila naprej ZDA, kar bi bil zanj bržkone konec poti. Izročitev Švedski je zato izpodbijal na vseh stopnjah britanskega sodnega sistema, a mu ni uspelo. Zadnja možnost je bilo ekvadorsko veleposlaništvo, kamor se je zatekel in zaprosil za azil, ki so mu ga ponudili že leta 2010.

Situacijo je to precej zapletlo, saj britanska policija Assangea na ekstrateritorialnem ekvadorskem ozemlju veleposlaništva ne sme aretirati. Quito si je za premislek vzel skoraj dva meseca, a so naposled odločili, da Assangeu azil podelijo, je danes na novinarski konferenci sporočil zunanji minister Ricardo Patiño. Tik pred razglasitvijo je ekvadorski predsednik Rafael Correa dodal, da jih nihče ne bo teroriziral. S tem je nazorno pokazal, pod kakšnimi pritiski je bil Ekvador v tem času, saj si zlasti Velika Britanija in ZDA prizadevata, da Assangea izročijo Švedski.

Toda Assange ne more zapustiti veleposlaništva, saj bi ga policisti takoj ob izhodu aretirali. Ekvador je že zaprosil britanske oblasti, da Assangeu dovolijo varen prehod na letališče, a so te to zanikale in napovedale takojšnjo aretacijo. Že včeraj je britanska policija po navedbah Quita zagrozila, da bo vdrla v ambasado in aretirala Assangea, če ga Ekvador ne preda. Tega bržkone ne bi storili, saj bi s tem povzročili velik mednarodni incident, a pritisk se je s tem stopnjeval. Velika Britanija je celo grozila, da bo ekvadorski ambasadi odvzela diplomatsko imuniteto, s čimer bi bil vdor policije legalen. Assange za zdaj ostaja ujet na veleposlaništvu, kjer so eno izmed pisarn preuredili v improvizirano spalnico. Glede na njegov predhodni nomadski stil življenja je ujetost v majhno stanovanje pravi izziv. Viri blizu ambasade poročajo, da se Assange ne počuti najbolje, ker že skoraj dva meseca ni zapustil štirih sten veleposlaništva. Vmes naj bi bil tudi resno zbolel.

V zgodovini so poznani primeri, ko so posamezniki na veleposlaništvih preživeli dlje časa. Madžarski škof József Mindszenty je na ameriški ambasadi v Budimpešti živel od leta 1956 do 1971, ko mu je komunistični režim le dovolil varen izgon v Avstrijo. Še bolj surrealna je zgodba Mehrana Karimija Nasserija, ki je med leti 1988 in 2006 živel v mednarodnem prostoru pariškega letališča Charles de Gaulle. Kako in predvsem kdaj se bo končal Assangeov patpoložaj, še ni jasno.