Pok socialnega balončka

Facebook je začel kotirati 18. maja in pričakovanja so bila velika. Podjetje je imelo več kot 900 milijonov uporabnikov, predhodni posli in dokapitalizacije pa so se sklepali po astronomskih vrednostih, ki so tržno kapitalizacijo podjetja postavljali na 100 milijard dolarjev. Ponudili so 421 milijonov delnic (od tega 180 milijonov sveže emisije) po ceni 38 dolarjev. Zgodilo se je ravno nasprotno od pričakovanj. Sprva jo je zagodla tehnika, delnice so prvi dan še nekako šepale okoli 38 dolarjev, nato pa so bile v prostem padu, kar je povzročilo precej hude krvi in tudi tožb.

Vlagatelji so si belili glavo z vprašanjem, kaj je šlo narobe. Najbolj resničen in hkrati tudi najmanj prijeten odgovor je, da prav nič. Borza je postavila stvari na svoje mesto. Facebook je imel ob začetku kotacije ogromen količnik P/E, za katerega upravičenje bi moral huronsko rasti. Pa ni - namesto tega je pridelal celo izgubo, za katero pa je bila, to je treba priznati, kriva predvsem borzna avantura, saj so iz poslovanja pridelali dobiček, a še zdaleč ne dovolj za podporo valutacije 100 milijard dolarjev. Delnica je včeraj zaključila trgovanje pri dobrih 20 dolarjih, kar je tik nad rekordnim dnom. Kdor jo je držal od IPO-ja, je izgubil 48 odstotkov vrednosti.

Facebook pa ni osamljen primer. Grafika, ki smo jo pripravili spodaj, kaže žalostno sliko za vsa socialna omrežja. Od 18. maja pa do danes, so Groupon (-35 odstotkov), Zynga (-59 odstotkov) in Netflix (-14 odstotkov) vsi pridelali konkretno izgubo, medtem ko je indeks S&P pridobil dobrih osem odstotkov. Med socialnimi omrežji je le LinkedIn ostal približno tam, kjer je bil. Ostala tehnološka podjetja, kot sta recimo Microsoft in Apple, v tem času niso izgubljala, ampak so celo zlagoma pridobivala.

Vsa socialna omrežja imajo ogromno uporabnikov, a imajo težavo, kako prodati svoj izdelek oziroma kako uporabniško bazo monetizirati. Groupon prodaja kupone, Zynga prodaja igre za Facebook, Netflix prodaja filme in Facebook - hja, Facebook za zdaj končnim uporabnikom ne prodaja ne ničesar, ampak cilja na oglaševalce. Virtualne dobrine je precej teže monetizirati kakor fizične, saj je treba potencialne kupce najprej prepričati, da je prodajani produkt sploh produkt in ne megla, nato pa jih je treba še prepričati, da ga potrebujejo.

Ob tem se vzbuja spomin na leto 2000, ko je počil internetni balonček (dot-com bubble). Tako kot je letos univerzalni buzzword beseda socialno (v smislu družabnih omrežij), je bila to tedaj beseda internet. Predstavljal naj bi novo paradigmo, karkoli naj bi to že pomenilo, investitorski denar pa je podjetjem kar letel skupaj, četudi sploh niso imela konkretnega poslovnega načrta ali celo izdelka. Ko je marca balon razneslo, so bile posledice hude. Pok je trajal dobro leto in v tem času so se z občasnimi korekcijami navzgor cene delnic internetnih podjetij v medvedjem trgu konstantno zniževale. Nekaj podjetij je žalostno propadlo in zanje nismo nikoli več slišali, druge pa so hudo čase preživele. Čeprav je borza tedaj popolnoma razvrednotila Amazon, Yahoo in Google, so ti velikani preživeli in se vrnili celo na predkrizne nivoje. Socialni balonček iz let 2011-2012 je v marsičem podoben, saj imamo tudi tu kup podjetij, ki imajo ogromno bazo uporabnikov, a nimajo konkretnega izdelka in poslovnega načrta, kako s tem zaslužiti. Še najlepši protiprimer je LinkedIn, ki ima jasno začrtan cilj in je na splošno nižanje cen odporen.

Facebook je s svojim IPO-jem ujel absolutno zadnji vlak. Danes so časi drugačni in investitorji temeljito premislijo, kaj bodo vlagali, navadni mali vlagatelji pa so tako ali tako že naveličani izgubljanja denarja. Za to so si v veliki meri krivi sam, saj so bili analitiki pred kotacijo Facebooka na široko opozarjali o njegovi prenapihnjenosti, a je bil medijski pomp premočan. Pa saj se spomnite besed, ki so v zgodovini povzročile največ finančnega gorja: to pot je drugače. Pa ni.