Čedalje več vrnjenih izdelkov predstavlja breme za spletne trgovce

Z nakupovanjem prek interneta, ki se v zadnjem času širi tudi na področje obleke in obutve, se pojavlja tudi okoljski problem. Številna podjetja nudijo možnost brezplačne vrnitve neustreznih izdelkov, kar marsikdo izkoristi za to, da naroči več različnih kosov in potem vrne neustrezne. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi v nekaterih primerih ti vrnjeni kosi romali neposredno na smetišče. Amazon so Nemci in Francozi obtoževali točno tega. Enako se počne tudi z neprodanimi izdeki; Burberry jih je lani uničil za 100 milijonov evrov.

Količina vrnjenih kosov se je v zadnjih petih letih podvojila. Samo v Kanadi jih letno vrnejo za 46 milijard dolarjev in čeprav seveda vse ne potuje takoj na smetišče, nezanemarljiv delež vendarle gre tja. Razlog je preprost; pogosto je ceneje izdelek zavreči kot preveriti, ali še vedno brezhiben, ga v primeru oblačil ponovno zlikati, zapakirati in še enkrat prodati. Za neprodane zaloge je razlog še bolj banalen; podjetja se bojijo, da bi prevelika količina neprodanih izdelkov, ki bi jih vrgli na trg, znižala siceršnjo ceno izdelkov.

V ZDA se letno vrne za več kot 350 milijard dolarjev izdelkov. Revolve je leta 2017 prodal za 400 milijonov izdelkov, a dobil tudi 385 milijonov dolarjev vračil. Če krijejo še poštnino, ostane bolj malo. Amazon ocenjuje, da bo kar 30 odstotkov kupljenih izdelkov v letošnji božični sezoni dobil nazaj. Problem podjetja rešujejo na več načinov, ne le z odlaganjem na smetišča. Obstajajo celo specializirana podjetja, ki se ukvarjajo s prevzemom vrnjenih izdelkov in njihovo monetizacijo.